Tanko proti KPK in v bran nepotizmu

Skupina 36 poslancev vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije

Skupina 36 poslancev je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon posamezniku ne omogoča pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred dokončno odločitvijo komisije, prav tako pa je tudi premalo določen pri vsebini in definiciji pojmov, je pojasnil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je v odzivu na oceno protikorupcijske komisije o koruptivnem ravnanju pri zaposlitvi njegovega sina v Plinovodih poudaril, da je bil ta zaposlen v času Pahorjeve vlade in da Plinovodi niso v večinski državni lasti. Kot funkcionar DZ pa tudi sicer v nobenem primeru naj ne bi mogel mogel vplivati na tako zaposlovanje.

Pod zahtevo, ki so jo vložili v sredo, so se poleg celotnih poslanskih skupin SDS in NSi, podpisali tudi poslanec SLS Franc Pukšič, poslanec DL Bojan Starman, poslanec narodne skupnosti Roberto Battelli in vsi trije nepovezani poslanci. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Tanko, predlagajo, da ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno, prav tako pa predlagajo tudi zadržanje izvrševanja zakona do odločitve ustavnega sodišča.

Zakonu po Tankovih pojasnilih med drugim očitajo neskladje z ustavo v določbah, ki urejajo področja pravne in socialne države, uresničevanja in omejevanja pravic, varstva človekove osebnosti in dostojanstva, enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Kot pravi, zakon ni dovolj predvidljiv pri ravnanju protikorupcijske komisije, prav tako nima temeljnih procesnih določb, s katerimi bi se zagotovilo enako in enakopravno objektivno obravnavanje oseb v postopkih pred protikorupcijsko komisijo. Prav tako je zakon v neskladju za zakonom o upravnem postopku, v njem pa tudi ni omogočeno pravno varstvo zoper morebitne napake komisije, je dejal.

Poročilo protikorupcijske komisije po Tankovih besedah ne bi smelo vreči sence dvoma na pravilnost in korektnost nadzora nad katerim koli funkcionarjem. A v zadnjem obdobju se pri vsaj treh primerih kaže, da ti postopki niso bili vodeni korektno, je dejal. Po njegovih besedah gre za primer premiera in predsednika SDS Janeza Janše ter predsednika PS Zorana Jankovića, ki je svoj status predsednika sicer zamrznil. Prav tako pa je lani na nekorektnost in nepravilnosti opozorila višja državna tožilka Dragica Kotnik, ki je dvome glede ustavnosti zakona tudi izrazila nekdanjemu predsedniku DZ Gregorju Virantu, je dejal. Po njegovih besedah bi pričakovali, da predsednik DZ, če dobi tako opozorilo oz. predlog posredoval vsaj vodjem poslanskih skupin ali poslancem, a tega ni storil. Tanko predpostavlja, da je Virant to storil v nasprotju s pričakovanji do funkcionarja in "iz točno določenih razlogov".

Tanko je spomnil tudi na umik starega besedila zakona s strani protikorupcijske komisije in nadomestitev z veljavnim zakonom. To po besedah Tanka kaže na to, da se protikorupcijska komisija ni posluževala pravega zakona. "Ugotovitve takega organa morajo biti jasne, nedvoumne in ne smejo biti namigovanja," je poudaril Tanko. A Komisija za preprečevanje korupcije se po njegovih besedah vedno skrije za dikcijo, da "obstaja tveganje za korupcijo". "Če nekdo nekomu preiskuje premoženjsko stanje, mora najbrž nedvoumno ugotoviti, ali je to korupcija ali ne," je prepričan Tanko. "Take opredelitve protikorupcijske komisije so zelo podobne tistim, ki smo jim priča v sodnem postopku proti Janezu Janši v zadevi Patria," je pojasnil. Te so po njegovih besedah zgrajene na neki domnevi in potem se iz tega "naredi neka zgodba, sproži sodni postopek, ki se nikakor noče končati", na osnovi poročila protikorupcijske komisije pa se je sprožil plaz interpretacij in zahtev, ki imajo lahko tudi precej hude posledice, ne samo za osebo, ampak tudi za državo.

V SDS so zahtevo za ustavno presojo omenjenega zakona napovedali že kmalu po objavi poročila protikorupcijske komisije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, ki poleg prvaka SDS Janše bremeni tudi Zorana Jankovića, ki je po tem status predsednika PS zamrznil. Zahtevo omenjenega zakona je sicer že lani zahtevalo tudi upravno sodišče.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je v odzivu na oceno protikorupcijske komisije o koruptivnem ravnanju pri zaposlitvi njegovega sina v Plinovodih poudaril, da je bil ta zaposlen v času Pahorjeve vlade in da Plinovodi niso v večinski državni lasti. Kot funkcionar DZ pa tudi sicer v nobenem primeru ne more vplivati na tako zaposlovanje, dodaja. Kot je poudaril, trditev protikorupcijske komisije v sklepnem delu poročila ne drži, saj se DZ "z neko gospodarsko družbo v taki ali drugačni državni lasti ne ukvarja in ne imenuje poslovodstva, zato tudi ni mogoče, da bi bilo tu karkoli spornega". To ugotovitev protikorupcijske komisije je tako Tanko označil kot "popolno bedarijo". Prav tako pa po njegovih besedah podjetje Plinovodi ni v večinski državni lasti, "kar pomeni, da je Komisija za preprečevanje korupcije preverjala nekaj, kar ni v njeni pristojnosti".

Obenem Tanko pojasnjuje, da na postopek izbora njegovega sina za zaposlitev ni bilo nobene pritožbe. Pri poročilu protikorupcijske komisije pa je po njegovih besedah sporno tudi to, da njegovemu sinu očita pridobitev premoženjske in nepremoženjske koristi, sin pa pred tem ni dobil osnutka tega poročila, da bi se do njega, kot mu pravico določa zakon, tudi izjasnil. Postopek zaposlitve njegovega sina in tudi hčerke premiera Janeza Janše, pri kateri je šlo po oceni protikorupcijske komisije prav tako za koruptivno ravnanje, po zagotovilih predstavnikov podjetja Plinovodi ni bil drugačen od vseh predhodnih zaposlitev, je poudaril Tanko.

Dokumenti, ki so dostopni na spletni strani komisije, po njegovih besedah kažejo, da komisija v predhodnem poročilu pri zaposlitvi njegovega sina ni zaznala nobenih sumov korupcije. Do dopolnitve poročila je prišlo šele po tem, ko se je Tanko januarja podpisal pod zahtevo za preiskavo nadzora premoženjskega stanja predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča, je dejal. Po njegovih besedah se je v zadnjem času zgodilo veliko zaposlitev v podjetjih v državni lasti in tudi v javnem sektorju, pa niti ena izmed teh zaposlitev ni bila problematizirana in obdelana z vidika preprečevanja korupcije, razen zaposlitev njegovega sina in Janševe hčerke.

Na vprašanje, ali se mu ne zdi sporna sprememba sistemizacije v podjetju, da sta njegov sin in Janševa hčerka ustrezala pogojem, je Tanko odgovoril, da je sistemizacija interni akt, ki ga sprejema poslovodstvo podjetja, in da tega ni bilo v razpisnih pogojih. Po njegovem mnenju bi bilo sporno, če bi se spremenili razpisni pogoji, da bi dobila službo, ali če kandidata ne bi izpolnjevala zakonskih pogojev. Zatrdil je, da sam na podjetje Plinovodi nima nobenega vpliva. Direktorja podjetja je, kot pravi, prvič srečal štiri mesece po sinovi zaposlitvi. (STA, mm)