Haider tudi politično pokopan

Nova politična podoba avstrijske Koroške

Na nedeljskih deželnih volitvah se je po začasnih rezultatih povsem spremenila politična podoba avstrijske Koroške. Medtem ko so socialdemokrati (SPÖ) s 37,10 odstotka pridobili 8,4 odstotka, so svobodnjaki (FPK) v hudem porazu padli za 27,8 odstotka na 17,1 odstotka. Ljudska stranka (ÖVP) je dobila 14,2 odstotka, Zeleni 11,8 odstotka, Team Stronach 11,3 odstotka, Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) pa 6,5 odstotka.

Predsednik SPÖ avstrijske Koroške Peter Kaiser bo torej bržkone novi deželni glavar. V prvem odzivu je za medije dejal, da želi ponovno vzpostaviti zaupanje prebivalstva v deželno politiko. Z včerajšnjo zmago je SPÖ prvič osvojila prvo mesto po letu 1989, ko ga je tedanji prvak socialdemokratov Peter Ambrozy izgubil v boju z voditeljem svobodnjakov Jörgom Haiderjem. FPK, ki je leta 2009 dosegla zgodovinski rezultat s 44,9 odstotka glasov, je tokrat s 17,1 odstotka padla celo pod mejo 20 odstotkov. Dosedanji koroški deželni glavar Gerhard Dörfler iz vrst FPK na tak poraz ni računal. Razlog vidi v nezadovoljstvu prebivalstva "s takšno politiko." Ali bo ostal v politiki, še ni odločeno, je novinarjem še povedal odhajajoči deželni glavar in dodal, da bo kot poslanec za prvega moža v deželi volil zmagovalca volitev Kaiserja.

Krovne organizacije koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), so se pozitivno odzvale na rezultate nedeljskih predčasnih deželnozborskih volitev na avstrijskem Koroškem. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Jože Wakounig je dejal, da je rezultat nedeljskih volitev razveseljiv, in izrazil upanje, da bo novi koroški deželni vladi pod vodstvom Petra Kaiserja (SPÖ) uspelo, da bo avstrijsko Koroško popeljala iz hude zadolženosti, da bo več spoštovanja v medsebojnem razmerju političnih strank in gibanj, da bo konec hudih žalitev in kršitev zakonodaje.

Ob tem je glede varstva slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem izrazil tudi upanje, da se bodo sedaj končale "laži, da je naše vprašanje vzorno urejeno in da je uresničeno vse, kar določa državna pogodba". Ocenil je tudi, da rešitev iz leta 2011, ko je bil dosežen dogovor o 164 dvojezičnih napisih na avstrijskem Koroškem, ni bila kompromis, ampak "nič drugega kot diktat" takratnega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja in državnega sekretarja, socialista Josefa Ostermayerja.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je rezultate ocenil kot zelo pozitivne in znak, da se na avstrijskem Koroškem glede manjšinskega vprašanja uvaja pluralizem. "Končalo se je obdobje prevlade svobodnjakov," je dejal in izrazil pričakovanje, da se bo pozitivno ozračje nadaljevalo. Kot je še dejal Sturm, je bilo na avstrijskem Koroškem tokrat prvič, da v predvolilni kampanji manjšina ni bila v ospredju. "Prvič v zgodovini, ko stranke niso šle v boj, kdo je bolj protimanjšinski. Stranke so očitno spoznale, da s protimanjšinsko gonjo ne morejo dobiti dodatnih glasov, in to je izredno pozitivno."

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik pa je dejal, da je rezultat tako z vidika SKS kot manjšine "ponovno neka prelomnica" na avstrijskem Koroškem, predvsem zaradi tega, ker sta "po dolgem, dolgem desetletju", ponovno dva pripadnika koroških Slovencev v deželnem zboru, sicer prav člana SKS. Po mnenju Sadovnika je to tudi dokaz, da so tudi znotraj manjšine presežene ideološke meje, ki so manjšino doslej vedno delile. Na deželnozborskih volitvah so bili izvoljeni trije koroški Slovenci, Zalka Kuchling, Lojze Dolinar in Ana Blatnik. Prva dva bosta poslej v celovškem deželnem zboru, Ani Blatnik pa se obeta, da bo odšla v zvezni svet na Dunaj, kjer lahko postane prva slovenska predsednica zveznega sveta. (STA, mm)