»Začenja obdobje sodelovanja, dogovarjanja in iskanja pozitivnih rešitev«

Bratuškova: Očitno je danes konec politične krize v naši državi

Očitno je danes konec politične krize v naši državi, je po svetu PS dejala vodja PS in mandatarka Alenka Bratušek. Izrazila je veselje, da so s SD, DL in DeSUS v pogajanjih za novo koalicijo uspeli najti skupni imenovalec v dobro države. Prvaki strank PS, SD, DL in DeSUS so namreč v državnem zboru podpisali koalicijsko pogodbo oziroma dogovor o sodelovanju v vladi Alenke Bratušek. Z njim so dogovorili prioritete nove vlade, ki bi jo DZ lahko potrdil že čez teden dni. Po podpisu so vsi poudarili, da je konec politične krize. Mandatarka Alenka Bratušek kandidatov za ministre še ni razkrila.

"Očitno je z današnjim dnem konec groženj, izsiljevanja in žalitev v naši državi in obljubljam, da se začenja obdobje sodelovanja, dogovarjanja in iskanja pozitivnih rešitev za vse naše državljanke in državljane," je dodala Bratuškova. Poudarila je, da imajo kandidate za vsa ministrska mesta, vendar o konkretnih imenih ne želi govoriti do četrtka, ko bo tudi vložila kandidatno listo v DZ. Tako tudi ni želela razkriti, kdo je kandidat za finančnega ministra in ali je kandidatov več. O tem, da v vladi ne bo prvaka SD Igorja Lukšiča, pa je dejala, da sta se "pogovarjala in dogovorila" in da pri tem ne vidi posebne ovire.

Kot absolutno prioriteto nove koalicije je Bratuškova izpostavila sanacijo težav bančnega sistema, so pa ena od prioritet tudi proračunske projekcije, je dodala. Na vprašanje, kako odgovarja protestnikom, ki zahtevajo predčasne volitve, je odvrnila, da gre v roku enega leta po zaupnico v državni zbor. Praktično takoj po sestavi vlade pa bo protestnike tudi prosila, naj sedejo za skupno mizo in se pogovorijo. "V marsikateri točki bomo tudi s protestniki našli skupni jezik," je prepričana. Člani sveta so sicer na seji pogledali tudi, koliko je koalicijska pogodba v skladu s programskim dokumentom Pozitivne Slovenije z imenom Slovenija 2020, ki je bil sprejet na kongresu stranke. Potrdili so jo soglasno in tako pritrdili podlagi za sodelovanje PS s koalicijskimi partnericami.

Za vstop v vlado se je nocoj odločila tudi stranka DL, v DeSUS so o tem odločili v torek. Konferenca SD je odločitev za vstop v koalicijo sprejela že v soboto, danes pa je predsedstvo stranke pooblastilo predsednika Igorja Lukšiča za podpis koalicijske pogodbe. Bratuškova je izrazila veselje, da so se stranke uspele uskladiti pri pogajanjih in našle skupni imenovalec za dobro ljudi in države. Predsednik SD Igor Lukšič upa, da bo nova vlada uspela Slovenijo obrniti na bolje in je prepričan, da jim bo uspelo.

Prvak DL Gregor Virant je poudaril, da je politična kriza končana in je čas, da zavihajo rokave in začnejo delati tisto, za kar so politiki plačani. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je poudaril, da Slovenija sicer s tem trenutkom ni več v politični krizi, a da je še vedno v hudi finančni in gospodarski krizi. Prepričan pa je, da dobivamo dovolj močno vlado, ki bo kos tem izzivom. Prvaki omenjenih strank so glavne programske usmeritve za zaprtimi vrati uskladili sredi minulega tedna. Dogovor o sodelovanju v vladi, ki jo bo vodila vodja PS Bratuškova, med prioritetami med drugim navaja še umiritev političnih strasti v državi, zagon gospodarstva, zmanjševanje javnega primanjkljaja, nadaljevanje s projektoma sanacije bank in državnega holdinga, a z nekaterimi spremembami ter skrb za javno zdravstvo.

V četrtek se sicer izteče rok, ko mora mandatarka v DZ vložiti listo ministrskih kandidatov. Kot je povedala po seji sveta PS, jih bo ob vložitvi tudi razkrila javnosti. Je pa zagotovila, da je seznam zapolnjen. Zaslišanja kandidatov bodo predvidoma potekala v ponedeljek in torek, medtem ko bi v DZ novo vlado lahko potrdil že v sredo. "DL vstopa v koalicijo, ki nima dorečenih ključnih področij; nima jasne ekonomske politike, ne ve kako bo reševala slabe terjatve bank," je po današnji seji sveta DL poudaril Janez Šušteršič. Ker sam pri tem kot funkcionar koalicijske stranke ne more sodelovati, je danes odstopil z mesta podpredsednika DL, ostaja pa njen član, je dejal.

Zaslišanja ministrskih kandidatov bodo predvidoma potekala v ponedeljek in torek, medtem ko bi v DZ novo vlado lahko potrdil že v sredo. Znano je, da SD predlaga, da bi Anja Kopač Mrak vodila ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Jernej Pikalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Dejan Židan pa ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Senko Pličanič (DL), ki je bil v vladi Janeza Janše minister za pravosodje in javno upravo, je danes potrdil, da bo ponovno kandidiral za vodenje pravosodnega resorja, javna uprava pa se seli pod okrilje notranjega ministrstva. Glede vodenja slednjega ni še potrditve, se pa neuradno kot kandidatko omenja Andrejko Grlić ali Viranta. Ta naj bi okleval vodenjem notranjega in ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Kot mogoč minister za finance se omenja ekonomist Andrej Vizjak. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo naj bi prevzel direktor podjetja Ocean Orchids Roman Ferenčak ali pa poslanec PS Stanko Stepišnik. Ministrstvo za obrambo bi lahko vodil nekdanji sekretar na omenjenem ministrstvu Uroš Krek ali pa obramboslovec Klemen Grošelj. Ministrstvo za kulturo naj bi prevzel vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana Uroš Grilc, minister brez listnice, zadolžen za vodenje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, pa bi lahko postal poslanec PS Roman Jakič. Po nekaterih informacijah pa bi Jakič utegnil postati obrambni minister. V tem primeru naj bi bila kandidatka za ministrico brez listnice poslanka PS Tina Komel. Jasno je že, da je kandidat za zunanjega ministra Erjavec, za ministra za zdravje pa Tomaž Gantar, prav tako iz kvote DeSUS.

Od strank, ki bodo po novem predstavljale opozicijo, se je na podpis koalicijske pogodbe odzvala le SLS. Kot je poudaril predsednik stranke Franc Bogovič, je SLS izstopila iz dosedanje vladne koalicije zaradi poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je obremenil predsednika vlade, pa tudi v novo nastalo koalicijo strank za prevzem vlade ni vstopila iz istega razloga, "saj največjo stranko, ki postavlja novo vlado, bremeni ista hipoteka protikorupcijske komisije". SLS gre torej v opozicijo, "kjer bo še naprej postavljala v ospredje interes ljudi - suvereno in samostojno, ter bo konstruktivno podpirala vse ukrepe, ki so dobri za državljanke in državljane", je navedel.

Nova vlada bo kulturi vrnila samostojni ministrski resor, tožilstvo pa bodo vrnili pod pristojnost pravosodnega ministrstva. Predvidena je tudi spojitev notranjih zadev z javno upravo, za dialog med civilno družbo in vlado pa bo odgovoren državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Alenke Bratušek. Nova koalicija se je s podpisano koalicijsko pogodbo med drugim zavezala k depolitizaciji kadrovanj in vključevanju javnosti v pripravo predpisov in postopke odločanja. Z normalizacijo političnih razmer želijo koalicijske partnerice povrniti zaupanje državljank in državljanov, socialnih partnerjev in tudi mednarodne javnosti.

Prioritete opredeljujejo tudi vprašanje državnega holdinga in slabe banke, o katerih so imele koalicijske partnerice najbolj različna mnenja. Zakon o Slovenskem državnem holdingu bodo dopolnili na način, da se državno premoženje ne prenaša na holding, pač pa z njim upravlja. Osnova za odločanje o tem, kaj prodati, bo strategija upravljanja naložb, napovedujejo pa prodajo vsaj ene večje gospodarske družbe v državni lasti. Vlada bo izvajala tudi ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, skladne s sprejetim zakonom. Bo pa tega "skladno s potrebami prakse in stališči stroke dopolnila". Izpostavljenost države mora biti čim manjša, Banka Slovenije pa mora imeti več pristojnosti, menijo koalicijske partnerice.

Čeprav je med prioritetami navedena tudi zaveza javnemu sektorju vrniti pomen in mesto v družbi in okrepiti njegov razvojni potencial, koalicijske partnerice napovedujejo zniževanje proračunskega primanjkljaja predvsem z racionalizacijo javne porabe, tudi zniževanjem mase sredstev za plače. Proračunsko načrtovanje bo realno, potekalo bo v sodelovanju z managementom javnega sektorja, upoštevan pa bo tudi socialni dialog. Stranke se bodo izogibale "netenju umetnih nasprotij med gospodarstvom in javnim sektorjem". V skrajnem primeru bodo začasno dvignile tudi DDV. Računajo tudi na intenzivno črpanje evropskih sredstev.

V dokumentu so tudi zaveze k zagonu gospodarstva in h konsolidaciji javnih financ, pri čemer med drugim napovedujejo spremembe insolvenčne zakonodaje glede prestrukturiranja in reševanja podjetij, državne spodbude za zeleno razvojno politiko, uvedbo olajšav na prispevke delodajalcev za nova delovna mesta in za prvo zaposlitev ter vzpostavitev sheme pomoči malim in srednjim podjetjem preko SID banke. Preučili bodo tudi možnost dokapitalizacije Posebne družbe za podjetniško svetovanje. V šestih mesecih bodo pripravili izboljšave prostorske zakonodaje, ki bo poenostavila in bistveno skrajšala postopke umeščanja v prostor. Tudi ta vlada se je obvezala k dokončanju naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, prioritetni pa so tudi drugi projekti, v katere bo vključen čim večji delež slovenskih dobaviteljev, kot so izgradnja velikih hidroelektrarn, dokončanje spodnje Save, v štirih mesecih pa bodo pripravili in podpisali koncesijske pogodbe ter izdelali idejne zasnove za HE na srednji Savi.

Na področju trga dela napovedujejo "reformo" inšpekcijskega nadzora in ustrezno ureditev agencijskega dela. Zavodu za zaposlovanje se obeta reorganizacija. Med prioritetami je tudi široko dostopno, kakovostno javno zdravstvo. Primarno obljubljajo interventne ukrepe za stabilizacijo javne zdravstvene blagajne, tudi širitev prispevnih osnov. Vzporedno pa bodo skušali uskladiti in v javni obravnavi tudi sprejeti novi zakon o zdravstveni dejavnosti z jasno ločitvijo javnega in zasebnega. Tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, zmanjšanje sodnih zaostankov in skrajšanje rokov odločanja v upravnih postopkih ter trajnostna raba naravnih virov so na listi prioritet nove koalicije. V skladu z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank pri predsedniku republike pa so v koalicijsko pogodbo zapisali tudi ratifikacijo pristopne pogodbe za Hrvaško ter spremembo ustave glede referenduma. Zavzemali se bodo za "ohranitev in nadgradnjo odličnih odnosov" z vsemi sosednjimi državami. Vključitev Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije pa vidijo kot vitalni interes Slovenije.

Napovedujejo tudi nadaljnjo profesionalizacijo slovenske diplomacije, torej t.i. "karierni diplomatski sistem". Pokrajin tudi z novo vlado verjetno še ne bo, bodo pa nadaljevali razpravo o regionalizaciji "s poudarkom na regionalnem razvoju in prostorskem načrtovanju". Se pa obetajo novi zakoni o zavodih, o ustanovah ter o nevladnih organizacijah. Na podlagi evalvacije nove socialno varstvene zakonodaje nameravajo pristopiti k spremembam področnih zakonov, katerih uveljavitev in uporaba bi morala biti določena z začetkom leta 2014. Obljubljajo, da bodo uredili stabilno financiranje obstoječih visokošolskih zavodov in regulirali nastajanje novih, pa tudi sprejetje nacionalnega programa športa. Koalicijska pogodba napoveduje še sprejetje nacionalnega programa za kulturo 2013 - 2016 in nacionalnega programa za jezikovno politiko 2012 - 2016.

Posodobili bodo tudi medijski zakon, "v katerem bo spoštovana avtonomija novinarskega poklica in zaščita javnega interesa ter pravica državljanov in državljank do obveščenosti ter dostopnosti kulturnih in vzgojnih vsebin ter kakovostnega razvedrila". Štiri politične stranke se s podpisanim sporazumom med drugim tudi zavezujejo, da bodo dosledno spoštovale pravno državo in krepile pravično družbo, spoštovale različnost in aktivno spodbujale solidarnost. Tudi tokratna koalicija je, podobno kot koalicija Janeza Janše, v dogovor o sodelovanju v vladi zapisala, da ne bodo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine, razen če bi se o njih politika uspela poenotiti.

S posebnim protokolom o sodelovanju so se stranke obvezale, da se bodo izogibale javnemu nasprotovanju drugim koalicijskim partnerjem in še zlasti odločitvam vlade, pa tudi vlaganju interpelacij zoper ministre ter nezaupnice vladi. Koalicijski partnerji se bodo praviloma dogovarjali tudi o načinu obveščanja javnosti o zadevah, je še zapisano v koalicijski pogodbi. Če pa bi želeli koalicijski poslanci oz. poslanske skupine podpreti predloge opozicije, bodo morali o svoji nameri obvestiti pristojnega ministra in predstavnike koalicijskih partnerjev in na koalicijskem usklajevanju poskušati doseči soglasje, je še zapisano v dogovoru o sodelovanju PS, SD, DL in DeSUS v vladi.  (STA, mm)