Merklova pred alternativo

Z nedeljskim kongresom Alternative za Nemčijo je politika Angele Merkel, ki je doslej ponujala svoj model »brez alternative«, vendarle dobila - zelo resno alternativo

Nemška kanclerka Angela Merkel je od začetka krize stalno ponavljala, da »evro nima alternative« ter da potrebujemo »več Evrope« in evropske enotnosti. Toda te dni sta predvsem veliki stranki, krščansko demokratska CDU in SDP dobili »alternativo«, ki si jo pred septembrskimi volitvami gotovo nista želeli. To je Alternativa za Nemčijo, stranka, ki si med ostalim prizadeva za vrnitev nemške marke.

Že ob kongresu v nedeljo se je lahko pohvalila z več kot 7500 vidnimi podporniki, med katerimi jih ima dve tretjini doktorate. Stranko vodi petdesetletni profesor gospodarstva Bernd Lucke. "Evro ni uspel. In bilo bi zelo slabo, če bi še naprej verjeli v to pravljico. Toda če evro ni uspel, to ne pomeni, da Evropa ni uspela. Prav zaradi evra se ljudje v južni Evropi več ne zadržujejo, ko izražajo svoje sovraštvo do Nemčije in pri tem uporabljajo stare nacistične primerjave. To ni Evropa, kot si jo predstavljam,« je na nedeljskem kongresu, kjer se je zbralo okoli 1500 ljudi, dejal vodja stranke Bernd Lucke. Na kongresu so sprejeli zahtevo po spremembi evropske pogodbe tako, da bo vsaka od 17 držav, ki uporablja evro, lahko demokratično odločila, ali si želi imeti evro ali ne oziroma katero valuto si želi uporabljati. V tem trenutku namreč to pravno ni mogoče, saj izstop iz območja evra v resnici pomeni tudi izstop iz EU.

To mnenje ni osamljeno. Podpira ga tudi eden od najbolj priznanih ekonomistov Nemčije, profesor Joachim Starbatty, ki je prepričan, da Evropa prav zaradi obrambe evra »pravkar razpada«, saj »valuta, ki bi morala združiti Evropo sedaj povzroča, da se dogaja prav obratno«. Starbatty je prepričan, da je bil evro obsojen na neuspeh že ob svojem rojstvu. "Veliko Nemcev si potiska glavo v pesek. Ne želijo priznati, da se njihov sanjski projekt v sedanji obliki ne more uresničiti, saj preveč verjamejo v sanje in jih je strah, da bodo sicer videti kot anti-evropejci,« opozarja 72-letni profesor, ki trdi, da pripada »ekonomski šoli Adama Smitha«. Spominja se tudi prvega obiska nemškega kanclerja Konrada Adenauerja v Grčiji v petdesetih letih prejšnjega stoletja. »Takrat so potrebovali samo sedem policistov. Ko je Merklova obiskala Atene leta 2012, jo je varovalo 7000 policistov. Kaj nam to pove o čustvih solidarnosti, ki naj bi jih menda krepila Evropa,« se sprašuje Starbatty, ki je ostro kritiziral tudi odločitev nemškega ustavnega sodišča o ustavnosti finančnih pomoči Nemčije drugim članicam EU.

Ni sicer povsem jasno, ali bo stranka uspela preseči petodstotni volilni prag, toda tudi v tem primeru bi lahko resno premešala karte na nemškem političnem prizorišču, saj bodo volilni izidi najverjetneje tudi tokrat zelo tesni. Odstotek volivcev manj lahko za sedanjo koalicijo hitro pomeni soočanje z dejstvom, da vlade v sedanji sestavi več ne bo mogoče sestaviti. Že pol odstotka glasov manj bi lahko koalicijsko stranko FDP postavilo pred vrata parlamenta. Ob tem je vse verjetneje, da Alternativa za Nemčijo ni muha enodnevnica, pač pa trend, ki ga vzpodbuja tudi nezadovoljstvo, ki se širi iz držav južne Evrope, ki so vse bolj prizadete zaradi hudih varčevalnih ukrepov.

Toda če v Grčiji, Italiji, Španiji, Portugalski in drugih državah menijo, da je za vse kriva Nemčija s svojo politiko, potem so v Alternativi za Nemčij« zbrani večinoma tisti, ki menijo, da Nemčija z odobravanjem novih in novih paketov pomoči v resnici najbolj ogroža sebe. Nemški Tagesspiegel vidi položaj ob nastanku nove stranke tako: »Evro je v krizi že tri leta in pol. kanclerka se ne trudi več, da bi pojasnila kontradikcije v svoji evropski politiki. V volilnem boju bi to zanjo lahko postalo nevarno: evroskepsa v Nemčiji narašča … Tudi ognjeviti zagovorniki Evrope in evra pa so lahko sedaj veseli, da so se kritiki evra tudi v Nemčiji organizirali v stranko. Končno bo evropska debata dobila svoje mesto v družbi, ki ji pripada. In v predvolilni kampanji bo tako evro postal tema.« Nemška kanclerka namreč že dolgo več ne govori o »več Evrope«, vse bolj tihi so tudi pozivi k večji politični uniji. Noč in dan zasedajo samo finančni ministri EU, o privrženosti evropski ideji pa je slišati vse manj besed. »Namesto tega so se finančni ministri odločili, da oropajo tudi račune navadnih ciprskih varčevalcev. Šele ko je po celotni Evropi zapel zbor protestnih glasov, so se tej boleči ideji odrekli. Nič nenavadnega, če dvomi glede evra rastejo in če v veliko evropskih državah evrokritiki pridobivajo vse več vpliva,« ocenjuje Tagesspiegel.

Po zadnjih anketah si okoli tretjina Nemcev želi vrnitve nemške marke, vsakega drugega pa je že strah za njegove prihranke. Nemška kanclerka bi se zato evropskim temam v predvolilni kampanji zelo rada izognila, toda vse kaže, da to ne bo mogoče. Vodja poslanske skupine CDU Volker Kauder je novo Alternativo za Nemčijo imenoval kot »institucionaliziran strah pred prihodnostjo« - toda to je bilo še pred blamažo Angele Merkel in nemške politike z »reševanjem Cipra«, ki se je končala z ropom vlog varčevalcev. Ne glede na to, kako se bo zgodba z evrom iztekla pa ni dvoma, da je Angela Merkel, ki je dolgo časa trdila, da njen način reševanja evra nima alternative, tudi v sami Nemčiji vendarle dobila resno alternativo.