Študij v Sloveniji je med Hrvati priljubljen

Bo vstop Hrvaške v EU še bolj spodbudil naše sosede za študij pri nas?

Z julijem v Evropsko unijo vstopa naša južna soseda Hrvaška, kar bo olajšalo pretok delavne sile med obema državama. Že zdaj mnogo Hrvatov hodi k nam na delo in študij, po 1. juliju pa se zna to število še povečati. V Sloveniji je danes na redni študij vpisanih prek 400 hrvaških študentov. Prihajajo predvsem z Reke, Istre in Kvarnerja, sledijo Međimurci nekaj je tudi Dalmatincev in Zagrebčanov. Organizirani so v Društvo hrvaških študentov v Sloveniji (DHŠS), ki rojakom, željnim študija pri nas, pomaga na različnih ravneh. Društvo deluje v Ljubljani, v stiku so tudi s hrvaškimi študenti v Mariboru.

Tradicija hrvaških študentov v Sloveniji je že zelo dolga in ima korenine v bivši skupni državi. Nekoč je bila med Istro in Ljubljano boljša povezava kot z Zagrebom in so se takrat mnogi odločili za študij pri nas. Zato ne čudi, da je bil sredi 80. let prav Istrski klub eden prvih hrvaških študentskih klubov v Sloveniji, ki je s časom nehal z delovanjem. »Leta 2007 so se hrvaški študentje znova organizirali in ustanovili DHŠS ter na ta način oživeli tradicijo druženja in organizacije različnih okroglih miz, predavanj in zabavnih dogodkov,« pravi predsednik DHŠS Dino Pastorčić. Ocenjuje, da je danes prometna povezanost Istre in Zagreba za razliko od nekoč odlična, odnosi med Istro in Slovenjo so od zmeraj zelo prijateljski, veliko prebivalcev pa ima tudi dvojno državljanstvo.

Po odhodu na študij na tuje, še posebej iz nečlanice v članico EU, se študenti znajdejo v pravem mlinu birokracije. Proces pridobivanja dokumentov za študij v Sloveniji se začne s samim vpisom na fakulteto, nato je treba pridobiti dovoljenje za bivanje, ki ga morajo podaljšati vsako leto. Sledijo še prijava bivališča ter ureditev davčne številke in EMŠO, ki je potreben za urejanje različnih dokumentov, študentske prehrane, zdravstvenega zavarovanja itd.

»Z izkušnjami in znanjem, ki smo ga pridobili med študijem in s prebivanjem v Ljubljani, želimo novim hrvaškim študentom v Sloveniji pokazati prednosti življenja v Evropski uniji in sami Republiki Sloveniji, hkrati pa jim omogočiti čim boljše pogoje za študij. Že pred vpisom na fakulteto e povežemo z njimi in jih seznanimo s potrebnimi informacijami in jim pomagamo pri izvedbi celega postopka vpisa, spremembe mesta prebivanja in prilagoditve na nove okoliščine,« opiše pomoč študentskim rojakom podpredsednica DHŠS Ivana Sorić. Društvo organizira tudi projekt Infoburc, ki služi za srečanje starih in novih študentov s Hrvaške. Sodelujejo s študentsko organizacijo ŠOU, Univerzo v Ljubljani, slovenskimi in hrvaškimi zamejskimi društvi, hrvaškimi študentskimi organizacijami in Republiko Hrvaško, ki jim preko veleposlaništva nudi različne oblike pomoči, tudi finančno. Sorićeva pravi, da prav tako sodelujejo s Hrvaško turistično skupnostjo v Sloveniji, saj jim je skupen interes promocija Hrvaške in ohranjanje narodne identitete.

Za lažjo vključitev v družbo organizirajo tečaj slovenščine. Tečajniki so se pripravili na izpit slovenščine na srednji ravni, ki so ga dolžni opraviti kot pogoj za vpis v višji letnik fakultete. Na slovenske fakultete se po besedah Sorićeve naši južni sosedje vpisujejo zaradi članstva v Evropski uniji, boljših pogojev za študij in življenje, ker so fakultete bolj priznane, obenem pa jim je Slovenija geografsko blizu. Študija v Sloveniji in na Hrvaškem se ne razlikujeta veliko, omenila je, da imajo tu študenti več privilegijev kot na Hrvaškem, študentski dogodki pa so na višji ravni. Sorićeva meni, da je najtežji začetek: »Največjo razliko čutijo prav bruci, ki pridejo na študij v Ljubljano in se morajo prilagoditi novemu okolju, jeziku in drugačnemu načinu življenja brez pomoči staršev. Druga velika stvar, s katero se bruci soočajo, je komplicirana birokracija, ki jo je potrebno opraviti za pridobivanje vseh potrebnih dokumentov, vendar smo tukaj starejši študenti in jim pomagamo na različne načine.«

Z letošnjim letom hrvaški študentje nimajo več pravice do štipendij, ki jih podeljuje Republika Slovenija, razen če nimajo statusa zamejca. Slednjih je v DHŠS kar nekaj in se lahko potegujejo za štipendije, katere dodeljuje Urad Vlade RS za zamejce in Slovence po svetu. Poleg osnovne štipendije Urad dodeljuje tudi dodatke za osnovno zdravstveno zavarovanje in bivanje v zasebni nastanitvi. Hrvaški študenti pa lahko kandidirajo za kadrovske štipendije ali štipendije, ki jih razpisujejo posamezne občine na Hrvaškem. Predsednik DHŠS Pastorčić predvideva, da se bo z vstopom Hrvaške v EU položaj hrvaških študentov v Sloveniji izboljšal: »Predvsem upam, da bo bodočim hrvaškim študentom v Sloveniji postopek vpisa in pridobivanja vseh potrebnih dokumentov veliko lažji, cenejši in hitrejši. Zaenkrat je celoten postopek zapleten in je veliko formalnosti ter dokumentov, ki jih je treba pridobiti. Ker tujci nimamo več pravice do slovenskih državnih štipendij, upamo, da se bo kaj spremenilo tudi na tem področju.« S tem bodo omogočeni pogoji za vpis še večjega števila hrvaških študentov na slovenske univerze, dodaja Pastorčić.