Vlada in sindikati dosegli dogovor o varčevalnih ukrepih

Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja so po enajstih urah pogajanj dosegli dogovor o varčevalnih ukrepih za letos in prihodnje leto ter uskladili stavkovni sporazum. Kot so pojasnili po koncu, bo parafiranje sledilo danes opoldne. Vodja vladnih pogajalcev Gregor Virant poudarja, da so na področju plač opravili domačo nalogo.

"Izkupiček je tak, kot mora biti," je po koncu pogajanj dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant ter pojasnil, da bodo z zakonom za uravnoteženje javnih financ ter dogovorjenimi ukrepi letos privarčevali 190 milijonov evrov - odšteti je namreč treba še 50 milijonov evrov, ki jih bodo izplačali za regres v skladu s sodnimi odločbami -, prihodnje leto pa 260 milijonov.

"Lahko bi rekel, da smo na področju plač domačo nalogo opravili," je še povedal in dodal, da gre za maksimum, ki ga je bilo mogoče dogovoriti na način, da so ohranili socialni mir. Po njegovem mnenju so na plačah naredili zelo veliko, bo pa treba narediti še marsikaj na drugih odhodkih, kjer čaka nekaj dela tudi druge ministre.

Dogovorjene ukrepe bodo v prihodnjih dneh potrjevali organi sindikatov, Virant pa je prepričan, da imajo zagotovljeno zadostno večino podpore. Nato bi vlada vse skupaj obravnavala v četrtek, poslanci pa 21. maja.

Glavna varovalka vlade je po Virantovih besedah ta, da se takoj znova usedejo za pogajalsko mizo, če bi se določene točke iz sporazuma podrle zaradi vlaganja referendumov. Če bi se torej kateri koli sindikat oziroma skupina odločila za zbiranje podpisov, bi to delala v neposredno škodo vsem drugim javnim uslužbencem. To bi bilo po njegovem mnenju skrajno neprimerno, še posebej v luči razmer, v katerih je trenutno Slovenija.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je povedal, da so danes "preprosto preutrujeni", da bi sporazum še parafirali. So pa po njegovi oceni dosegli "razumen dogovor", po katerem poseg v plače javnih uslužbencev ni radikalen. Kot pravi, so uresničili tudi cilj, da bodo tisti z višjimi plačami prispevali več od tistih, ki imajo nizke in preprosto ne morejo nič več prispevati.

Dodal je, da s tem seveda vsi ne bodo zadovoljni, upa pa, da bodo organi sindikatov dogovor potrdili. Pri tem je spomnil, da so uresničili pogoja, ki so ju dali na začetku, in sicer, da so ukrepi časovno omejeni ter da bodo funkcionarji na nek način z globljim posegom v njihove plače pokazali, da so dejansko pripravljeni sodelovati pri reševanju te krize.

Po Štrukljevih besedah so na koncu tudi dosegli, da se je vlada obvezala, da kakšnih še dodatnih posegov v plače do konca leta 2014 ne bo. Ker bo to zapisano v kolektivni pogodbi, dodatni posegi brez dogovora s sindikati ne bodo možni, ne da bi se kršila kolektivna pogodba. Ob morebitnih kršitvah pa bodo v sindikatih imeli podlago za tožbe.

Ob morebitnih novih vladnih predlogih za posege v plače javnih uslužbencev pa Štrukelj dvomi, da bi slednji kar tako pristali na še dodatna odrekanja, "če bi vse drugo šlo narobe". Kot je dejal, se stvari dogovorno in z nekimi kompromisi urejajo zgolj v javnem sektorju ter zgolj za javne uslužbence, "vse ostalo pa gre staro pot, rakom žvižgat".

Vsak dogovor, ki ga sklene vlada na delodajalski strani in reprezentativni sindikati javnega sektorja, je iztožljiv pred delovnim sodiščem, je še pojasnil Virant in dodal, da vlada ta hip ne more dati zagotovila, da ne bo uvedla kriznega davka. Osebno pa minister meni, da vlada mora narediti vse, da najde ukrepe še na drugih področjih pri odhodkih, s čimer uvedba kriznega davka tudi ne bo potrebna. (STA, mh)