, 17:30  |  Politika

Podajanje odgovornosti v primeru Tovšak

Masleša zahteva pregled poslovanja sodišč v primeru Tovšakove, Fišer uvedel nadzor nad specializiranim tožilstvom, Pličanič bi nadzor razširil še na sodstvo

Hilda se skriva pred roko pravice, njeni tožilci in sodniki pa pred odgovornostjo.

Hilda se skriva pred roko pravice, njeni tožilci in sodniki pa pred odgovornostjo.
© Arhiv Mladine

Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je v zvezi s primerom Hilde Tovšak na Višje sodišče v Ljubljani in na Višje sodišče v Mariboru naslovil zahtevi za pregled poslovanja. Poročilo pričakuje do ponedeljka. Kot so še navedli na vrhovnem sodišču, je Masleša od Višjega sodišča v Ljubljani zahteval pregled poslovanja v postopku izvršitve kazni, izrečene Hildi Tovšak v kazenski zadevi Čista lopata. V tem primeru je bila 21. marca pravnomočno obsojena na leto in dva meseca zaporne kazni.

Na Višje sodišče v Mariboru pa je naslovil zahtevo za pregled poslovanja v postopku odločanja o ponovni odreditvi pripora Hildi Tovšak v primeru delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj, ki se zoper njo vodi zaradi treh kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril. "Obe zahtevi se nanašata na pregled poslovanja v postopkih z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva," so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Tovšakova je bila sicer do petka v priporu zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril v znani zadevi glede delavcev na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Mariborsko okrožno sodišče je v petek pripor odpravilo, vendar ga je dan kasneje znova odredilo. Ker policija Tovšakove še ni našla, je bila razpisana tudi mednarodna tiralica. Ob tem so se v medijih pojavila ugibanja, da Tovšakova sploh ne bi prišla na prostost, če bi bila nova zahteva za pripor vložena prej ali če bi Tovšakova že prestajala kazen, ki ji je bila že naložena v drugih postopkih na sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani naj bi po poročanju spletnih medijev za Tovšakovo, Boruta Farčnika in Tomaža Žiberta, ki so bili v zadevi Čista lopata obsojeni na zapor, vendarle izdalo poziv na prestajanje zaporne kazni.

Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je uvedel nadzor nad odločanjem Specializiranega državnega tožilstva v primeru Hilde Tovšak. Samega odločanja pa po sestanku z ministrom Senkom Pličaničem ni želel komentirati, saj so tožilci pri odločanju samostojni. Minister je napovedal, da bo službeni nadzor najverjetneje razširil tudi na sodstvo. Minister za pravosodje Plinanič je namreč na Fišerja naslovil pobudo za izvedbo strokovnega nadzora v kazenski zadevi Hilde Tovšak, z njim pa se je danes tudi sestal.

Po sestanku je Fišer povedal, da se je za nadzor nad delom specializiranega tožilstva odločil še pred ministrovim pozivom. Želja ministra po njegovih besedah je, da bi tožilstvo odgovor pripravilo do 30. maja, pri čemer Fišer računa, da bo to izvedljivo. Pličanič je po sestanku povedal, da bo najprej počakaj na odgovor tožilstva, nato pa se bo odločal, kako naprej. Se bo pa, kot je napovedal, zelo verjetno odločil za razširitev službenega nadzora tudi na sodstvo. Če bi namreč sodišče hitreje odločilo o tem, na kakšen način bo Tovšakova prestajala zaporno kazen v primeru Čista lopata, do tega položaja mogoče ne bi prišlo, je dejal. Tovšakova je namreč podala prošnjo za alternativno prestajanje kazni. Fišer je v izjavi za medije po sestanku še dejal, da ne razmišlja o odstopu, h kateremu je njega in vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana danes pozval tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak.

Izpustitev Hilde Tovšak iz pripora bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev, trdi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. Izpustitev po njegovem mnenju ni nujno napaka tožilca, bi pa lahko tožilci razmišljali toliko naprej, da bi skombinirali različne postopke proti Tovšakovi in bi v priporu ostala zaradi kakšnega drugega postopka. Če bi tožilci mislili zelo naprej in na vse kombinacije, bi se po njegovem mnenju včasih lahko kakšnim podobnim situacijam izognili. Bi bilo pa vprašanje potem, ali bi bilo vse zakonito, je opozoril.

Če je pri izpustitvi nekdanje prve dame Vegrada Tovšakove v resnici šlo za napako tožilca, Dobovšek meni, da sankcija zoper njega ni nujna, saj vsi pri opravljanju svojega poklica delajo napake. Bi pa moral biti kaznovan tožilec, če bi pri tem storil kaznivo dejanje, kot je na primer opustitev dolžnega ravnanja. Kar pa je seveda po njegovih besedah treba dokazati. Javnost je ogorčena tudi zaradi dejstva, da je bila Tovšakova že pravnomočno obsojena v drugih primerih, a kazni še ni začela prestajati. Dobovšek pojasnjuje, da časovna omejitev, v koliko časa po pravnomočni obsodbi mora obsojenec začeti prestajati zaporno kazen, ni točno določena. Obstajajo sicer instrukcijski roki, ki pa niso striktno določeni. "Jasno je, da lahko zadeve zaradi kompleksnosti ali drugih okoliščin odstopajo," je dejal.

Glede na to da je Specializirano državno tožilstvo v drugih primerih predlagalo pripor za Tovšakovo zaradi begosumnosti, se mnogi sprašujejo, zakaj so jo tokrat na prostost spustili brez nadzora. Policija in sodišče imata po Dobovškovih navedbah možnost nadzora oseb, ki jih izpustijo iz pripora, vendar pa mora pristojna institucija tako odrediti. "Jasno je, da ne moremo kar nadzirati vseh oseb, ki gredo iz pripora brez odredb pristojne institucije, ker potem bi posegali v človekove pravice," je dejal.

Dobovšek tudi pravi, da ni nujno, da se obsojencu na zaporno kazen po pravnomočni sodbi odvzamejo dokumenti oz. potni list. To je, kot pravi, odvisno od primera in je ponavadi zapisano v sodbi. "Res pa je, da sedaj ko so odprte meje EU, lahko pridemo marsikam tudi brez dokumentov, ali pa samo z osebno izkaznico oz. denimo vozniškim dovoljenjem," je še dejal. Iz Okrožnega sodišča v Mariboru so sporočili, da ob odreditvi pripora odvzem potnega lista ni predviden. Glede domnevnega bega v tujino pa je Dobovšek dejal, da je jasno, da so kriminalci prvi, ki so izrabili odprtost meja v EU za svoja kriminalne dejavnosti ali skrivanje preko mej.

Ob tem pa opozarja, da se v teoriji kar nekaj prebežnikov vrne v domovino, saj si z begom ustvarijo veliko stroškov in so pod velikim psihičnim pritiskom, kdaj bodo odkriti. "Po eni strani so kriminalci, ki tako pobegnejo, pod velikim pritiskom, sploh ker imajo vse sorodnike in stike v državi, kjer jih iščejo. Tako da je to po eni strani tudi kazen za njih, ker se jim spremeni življenje," je dodal. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.