Kaj pa zdravje slovenskega gospodarstva?

Bratuškova in Faymann o ukrepih za gospodarsko rast v Evropi

Slovenska premierka Alenka Bratušek in avstrijski kancler Werner Faymann sta se danes na Dunaju pogovarjala predvsem o gospodarskem sodelovanju in nujnosti investicij za zagon gospodarske rasti v vsej Evropi. Veliko pozornosti pa sta namenila predvsem zaposlovanju mladih, kjer Avstrija beleži kar nekaj napredka. Kot je napovedal Faymann, bo boj proti visoki brezposelnosti mladih tudi glavna tema prihodnjega Evropskega sveta. "Vedno sem govoril, da je treba še več investirati v boj proti brezposelnosti mladih, predvsem v izobraževanje," je na skupni novinarski konferenci po pogovorih dejal avstrijski kancler.

Bratuškova je pri tem pohvalila Avstrijo, ki da ima na tem področju "manj problemov s tem kot kar nekaj evropskih držav, med njimi tudi Slovenija". "Ampak verjamem, da bomo našli tudi na celotnem evropskem nivoju shemo, po kateri bomo lahko pomagali mladim k hitrejšemu zaposlovanju," je dejala. Povedala je, da ji je avstrijski kolega podal kar nekaj konkretnih izkušenj na tem področju. Govorila sta tudi o uvajanju davka na finančne transakcije, pri čemer je Bratuškova Faymannu posredovala slovenske izkušnje s tem davkom, ki ga je Slovenija že uvedla. "Edina skrb, ki nas tare, je, da so finančne institucije celotno breme tega davka prevalile na končnega uporabnika," kar pa ni pravi cilj tega davka, je dejala Bratuškova.

Sicer sta predsednika obeh vlad odnose med državama ocenila za zelo dobre, Bratuškova pa je Avstrijo označila tudi za strateškega partnerja Slovenije tako glede na investicije kot na trgovinsko menjavo. Danes jo zato na Dunaju spremlja tudi minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik. Glede konkretnega gospodarskega sodelovanja, še posebej pri napovedani privatizaciji slovenskih državnih podjetij, po besedah Faymanna nista govorila. Kot je dejal, v avstrijski vladi ta proces spremljajo, vendar pa v njem ne morejo igrati kake neposredne vloge.

Oceni zdravja slovenskega gospodarstva se je avstrijski kancler izognil. Na vprašanje, ali bi morala biti avstrijska podjetja, še posebej pa banke, ki so močno prisotne v Sloveniji, kaj zaskrbljene, je Faymann odgovoril, da je avstrijski bančni sistem trden, čeprav so morali dve banki nacionalizirati. A kot je dejal, so "zdaj, v težkih časih", investicije nujne, če želimo sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi podjetji nadaljevati. "Gospodarska rast potrebuje investicije, še posebej v težkih časih," je prepričan. Razložil je tudi avstrijske izkušnje s sanacijo bank, ki je bila drugačna od slovenskih načrtov z uvedbo slabe banke. V prvem koraku je sicer morala tudi avstrijska država zagotoviti veliko kapitalsko injekcijo bankam, te pa so nato znotraj uvedle neke vrste "interne slabe banke" za zmanjšanje slabih naložb. Banke pa morajo zdaj v naslednjih letih vračati med 500 in 750 milijonov evrov na leto.

"Na ta način financiramo stroške, ki smo jih namenili bančnemu sektorju. To je pomemben ukrep, da ta sektor tudi sam prispeva k reševanju krize," je pojasnil avstrijski kancler. Bratuškova je nato na tej točki pojasnila, da se je Slovenija za razliko od Avstrije sanacije bančnega sistema lotila kasneje. "S kolegom sva kar veliko časa namenila prav bančni sanaciji in tudi sama sem želela slišati dobre in slabe izkušnje, ki jih je Avstrija imela oz. jih je imela s t. i. slabo banko," je povedala. Pojasnila je sicer še, da bo skupen znesek državnih garancij za slabo banko štiri milijarde evrov, slovenske davkoplačevalce pa naj bi stalo še bistveno manj, ker so banke že izvedle veliko slabitev. Približno milijardo evrov pa bo letos potrebno za dokapitalizacijo bank. "Naša ocena je, da bi to moralo zadoščati za rešitev bančnega sistema v Sloveniji," je dejala.

Na novinarsko vprašanje pa je Bratuškova dodala, da bo dodatno priložnost za rast Slovenije in Avstrije predstavljal tudi vstop Hrvaške v Evropsko unijo prihodnji mesec. "Vstop Hrvaške je strateškega pomena," je dejala. "Tri sosednje države bi lahko našle način, kako znotraj EU še bolje sodelovati," je prepričana predsednica slovenske vlade. Posvetila sta se tudi položaju slovenske manjšine v Avstriji, pri čemer je slovenska premierka pohvalila "dober odnos in dobro skrb do slovenske manjšine". "Verjamem, da bomo to sodelovanje in skrb za slovensko manjšino še nadgradili," je dejala.

Bratuškova je v okviru delovnega obiska na Dunaju s Faymannom govorila približno 45 minut, tudi na štiri oči. Pred tem se je sestala s predsednico parlamenta Barbaro Prammer, s katero sta se prav tako pogovarjali predvsem o gospodarskem sodelovanju in reševanju gospodarske krize v Evropi. Slovenske ukrepe na tem področju bo predstavila tudi guvernerju avstrijske centralne banke Ewaldu Nowotnyju, zvečer pa se bo sestala še s predstavniki nekaterih avstrijskih gospodarskih družb. Srečala se bo tudi z dunajskim županom Michaelom Häuplom.

Bratuškova bo v sredo in četrtek odpotovala še v Rim, kjer se bo predvidoma sestala s predsednikom italijanske vlade Enricom Letto in tudi predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Po neuradnih podatkih naj bi se sestala tudi z novim papežem Frančiškom. Predvidoma julija pa naj bi odpotovala še v Berlin k nemški kanclerki Angeli Merkel. (STA, mm)