ZDA, država popolnega nadzora: vohunili bi tudi za državljani EU, nad Snowdna poslali FBI

Bruselj popušča pritiskom ZDA glede zaščite podatkov - FBI začela s preiskavo proti Snowdnu

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je uspešno lobirala pri Evropski komisiji, da je v zakonodaji o zaščiti osebnih podatkov izpustila določila, ki bi ameriškim obveščevalnim službam onemogočala zbiranje podatkov o evropskih državljanih, piše Financial Times (FT). V Bruslju očitke zavračajo. Klavzula je bila v EU znana kot "anti-Fisa", po ameriškem zakonu s kratico Fisa (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki omogoča ameriški vladi, da prisluškuje telefonskim pogovorom in pregleduje elektronsko pošto. S to klavzulo bi onemogočili kakršno koli ameriško zahtevo telekomunikacijskim podjetjem, da posredujejo podatke o državljanih EU.

A Evropska komisija je to klavzulo januarja 2012 tudi uradno opustila, kljub zatrjevanju evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding, da bi na ta način lahko ustavili nadzor, kakršnega je s programom Prisma izvajala ameriška varnostna agencija NSA, navaja FT, ki se sklicuje na tri visoke uslužbence EU. Za opustitev te klavzule so se odločili, ker bi to lahko otežilo prenos podatkov, poleg tega je večina strežnikov s podatki o evropskih državljanih v ZDA, za povrh pa si je EU še prizadevala za začetek pogajanj z ZDA o prostotrgovinskem sporazumu. "In nismo želeli nobenih zapletov na tej fronti," je za FT dejal neimenovani predstavnik EU.

Za umik za ZDA sporne klavzule so si aktivno prizadevali tudi predstavniki ameriške administracije. Bruselj je tako večkrat obiskal eden glavnih pravnikov ameriškega ministrstva za trgovino Cameron Kerry, sicer brat sedanjega ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja. Osebno je posredovala tudi ameriška sekretarka za domovinsko varnost Janet Napolitano, še navaja FT. Tiskovna predstavnica komisarke Redingove, Mina Andreeva je danes v Bruslju v imenu Evropske komisije izrazila presenečenje nad, kot je dejala, "enostranskimi navedbami" glede sprejemanja predlogov za zakonodajo o zaščiti osebnih podatkov na Evropski komisiji. Poudarila je, da je komisija predlog 25. januarja 2012 sprejela soglasno. Potrdila je, da je bilo v času oblikovanja predloga "ogromno lobiranja" z ameriške strani, tudi s strani ameriške administracije. "To ni skrivnost," je dejala, a dodala, da lobisti "niso dobili tega, kar so hoteli".

To po njenih besedah dokazujejo štirje elementi - člen o ozemeljski pristojnosti namreč govori, da morajo ameriška podjetja v EU spoštovati evropska pravila, če ponujajo svoje storitve ali predmete evropskim državljanom, bolj jasno je tudi določilo, da morajo iti zahteve tretjih držav po dostopu do podatkov evropskih državljanov preko obstoječih pravnih okvirov, bolj jasna so tudi določila za ponudnike storitev v oblaku ter dodana je pravica do pozabe, proti kateri je bilo tudi veliko upiranja, je pojasnila Andreeva. Ti predlogi so zdaj na mizi že 18 mesecev, je še dodala Andreeva. "Če torej države članice in evropski poslanci, nacionalni politiki in podjetja želijo dokazati, da res zagovarjajo spoštovanje pravice do zaščite osebnih podatkov, je zdaj čas, da spregovorijo in dokažejo, da želijo visoko zaščito osebnih podatkov v Evropi," je dodala.

Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Robert Mueller je medtem sporočil, da so sprožili preiskavo proti 29-letnemu Edwardu Snowdnu, ki je medijem posredoval informacije o tajnih vladnih programih nadzora telefonskih pogovorov in svetovnega spleta ter obelodanil, da ZDA od leta 2009 vdirajo v kitajske računalniške sisteme. Mueller je opravil svoje zadnje pričanje pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa, saj se bo kmalu upokojil po 12 letih vodenja zvezne policije. Dejal je, da sprejemajo vse potrebne ukrepe, da dobijo v roke Snowdna in ga kaznujejo.

Mueller je zagovarjal oba programa, ki sta ju pretekli teden objavila časopisa Guardian in Washington Post. Gre za nadzor nad telefonskimi komunikacijami Američanov in nadzor interneta s strani agencije za nacionalno varnost (NSA). Teroristi pozorno spremljajo vse informacije, ki pridejo v javnost in objave programov zmanjšujejo sposobnost spremljanja terorističnih komunikacij, zaradi česar so ZDA bolj izpostavljene napadom. Mueller je podobno kot pred njim predsednik ZDA Barack Obama in nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper zatrdil, da vsi programi potekajo v skladu z zakoni in so pod nadzorom posebnega sodišča za nadzor tujih obveščevalcev (Fisa) ter kongresa.

Številni kongresniki še vedno izražajo nejevero, da vlada vodi tako obsežne programe nadzora, ne glede na to, da se njeni predstavniki branijo, da kongres za to ve. Demokrat iz Michigana John Conyers je izrazil globoko zaskrbljenost nad obsežnostjo programov, ki zajemajo komunikacije milijonov ljudi in dejal, da ga je strah, da ZDA postajajo država popolnega nadzora. Snowden, ki se je pred maščevanjem ameriških oblasti zatekel v Hongkong, je za tamkajšnji časopis v angleškem jeziku South China Morning Post objavil hudo neprijeten podatek za Washington, ki se že dolgo časa pritožuje nad računalniškimi vlomi v sisteme podjetij in vlade, ki prihajajo iz Kitajske.

Enako vsaj od leta 2009 naprej počnejo tudi ZDA oziroma NSA, za katero je Snowden do 20. maja, ko je pobegnil v Hongkong, delal kot pogodbenik. ZDA naj bi imele 61.000 tarč za računalniške vdore po vsem svetu, od tega jih je na stotine v Hongkongu in na Kitajskem. V podkrepitev svojih besed je časopisu predal tudi dokumentacijo. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes sporočilo, da so velika žrtev hekerjev, čeprav ni obtožilo nikogar določenega. Oglasil se je polkovnik zračnih sil Dai Xu, ki ima svoj blog, na katerem je zapisal, da so ameriške pritožbe o vdorih kot pritožbe lopova, ki kriči, da je treba prijeti drugega lopova. (STA, mm)