Mesto Detroit pred bankrotom

Anketa CBS Detroita je tudi pokazala, da je več kot 80,97 odstotka ljudi strah vstopiti v mesto

Nekoč cvetoče ameriško mesto je samo korak pred popolni bankrotom razglasilo moratorij na svoje pretekle obveznosti. Upnikom mesto ponuja manj kot 10 odstotkov posojenega denarja in to v državi, ki se pravkar pripravlja na novo intervencijo v Siriji. Ta vikend je zelo žalosten za Detroit, rojstno mesto Forda in tisto ameriško mesto, ki je bilo nekoč simbol ameriške industrijske moči. Detroit je ustavil večino svojih plačil. V soboto je namreč mesto razglasilo »moratorij na plačilo vseh dolgov za nezavarovan dolg«.

Od kreditorjev Detroit zahteva, da naj se za vsak sposojeni dolar zadovoljijo z 10 centi poplačila, na ta način pa mesto ne bo plačalo 2,5 milijarde dolarjev neposrednih obveznosti.  Mesto namreč v celoti dolguje okoli 17 milijard dolarjev, hkrati pa je insolventno in ne more poravnati svojih obveznosti. Zato naj bi ukrep po napovedi župana oziroma stečajnega upravitelja mesta Kevyna Orra zahteval »žrtvovanje od vseh«, od Wall Streeta do navadnih državljanov, toda istočasno naj bi ta dan pomenil tudi »pot k obnovi«.

Mesto naj bi kljub temu še zagotavljalo 'osnovne dejavnosti' za svojih okoli 700.000 prebivalcev, kar vključuje delovanje gasilcev, policije, pobiranje smeti in nujno medicinsko pomoč; denar v gotovini za omenjene poklice naj bi vseeno imeli pripravljen. »Navadni prebivalci Detroita morajo razumeti, da je to kulminacija dolgih let, ko smo samo 'brcali pločevinko navzdol po cesti'. Sedaj si ne moremo več sposojati denarja. Začeli smo si sposojati denar iz lastnih pokojninskih fondov,« je dejal Orr. Po njegovi oceni ima mesto za 380 milijonov dolarjev kratkoročnih obveznosti in več kot 17 milijard dolarjev dolgoročnega dolga.

Detroit sicer tudi s svojo žalostno podobo kaže, kakšna bi lahko bila ameriška, pa tudi evropska mesta v prihodnosti, če se bo nadaljevala recesija. Ob tem se tudi Chicago, Cleveland in celo Las Vegas vse hitreje gibljejo v smeri, ki jo je začrtala usoda Detroita. Tudi mesto Gary v Indiani in Camden v New Jerseyju so primeri mest, ki doživljajo usodo Detroita. Propad Detroita je bil nepričakovan. Nekoč je bilo življenje v Detroitu seveda drugače. Ob koncu 19. stoletja so Detroit imenovali 'Pariz na zahodu', predvsem zaradi svoje lepe arhitekture. Ker se nahaja ob velikih jezerih je postal pomembno križišče. Leta 1896 je Henry Ford naredil svoj prvi avtomobil v najeti delavnici na Aveniji Mack, leta 1903 pa je ustanovil Ford Motor Company. Pionirji avtomobilske industrije, kot so bili William C. Durant, brata Dodge, Packard in Walter Chrysler so nato še okrepili imidž mesta kot svetovnega avtomobilskega centra. Detroit je postal 'Motor City'. V prvi polovici 20. stoletja so se v mesto priselili desettisoči prebivalcev, večinoma iz južnejših držav.

Detroit je postal četrto največje mesto v ZDA, v njem pa je svojo zaposlitev našlo tudi veliko število evropskih emigrantov. Njegov zaščitni znak so postale tudi velike koncerne dvorane in koncerti v živo. Nato se je vse obrnilo navzdol. Leta 2010 je v Detroitu živelo le še 713.000 ljudi, danes okoli 700.000. Več kot milijon ljudi je zapustilo mesto. Danes je mesto znano predvsem po 'Detroitskih ruševinah'. Detroit je postal mesto z eno od najvišjih stopenj rasne segregacije v ZDA. V mestu je prihajalo in še prihaja do spopadov med skupinami belcev in črncev, kjer se uničujejo hiše, mečejo bombe. Na koncu so se belci večinoma odselili na obrobje mesta, medtem ko so v centru mesta večinoma ostali temnopolti prebivalci. Mesto ima danes znano ulico Eight Mile Road, ki deli belo populacijo od temnopolte. Slike mesta kažejo podobe, ki so podobne krajem, opustošenim po hudih vojaških spopadih.

V mestu ne dela polovica moških, polovica otrok živi v siromaštvu, število policistov je zelo zmanjšano (s 5000 na 3000) in zato ne uspejo preprečiti obračunov med organiziranimi tolpami. Med leti 2000 in 2010 je mesto vsakih 22 minut zapustil en prebivalec mesta. Število ubojev v samoobrambi se je povečalo za 97 odstotkov samo v letu 2011. Zaradi varčevanja bodo v prihodnje policijske postaje zaprte 16 ur dnevno. Gibanje po mestu je ponoči oteženo, saj so tatovi iz mestnih svetilk ukradli toliko žarnic, da so veliki deli mesta v popolnem mraku. Nevarna je tudi vožnja podnevi – nedavno je 100 mestnih voznikov zavrnilo vožnje skozi nekatere dele mesta, saj jih je strah za lastna življenja. V Detroitu samo 25 odstotkov učencev konča srednjo šolo, 47 odstotkov pa jih je funkcionalno nepismenih.

Anketa CBS Detroita je tudi pokazala, da je več kot 80,97 odstotka ljudi strah vstopiti v mesto, strahu pa ne čuti 19,03 odstotka vprašanih. V mestu je okoli 78.0000 zapuščenih zgradb, okoli 40 odstotkov ulic je v temi, deluje pa samo še tretjina vozil prve pomoči. Samo 53 odstotkov lastnikov plačuje davke na nepremičnine. Možnosti, da mesto popolnoma bankrotira, naj bi bile po zadnjih poročilih pol-pol. Vse to pa se dogaja v državi, ki se pripravlja na novo vojaško intervencijo, tokrat proti Siriji, kjer naj bi samo vzdrževanje delnega območja prepovedanih poletov stalo 50 milijonov dolarjev - na dan.