Protestni shod v podporo grški RTV

Protestnemu shodu bo nato ob 18. uri v KUD France Prešeren sledila javna tribuna - Izpostavljen slab položaj honorarnih delavcev v novinarstvu

Društvo in sindikat novinarjev Slovenije ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije popoldne v Ljubljani pripravljajo protestni shod v podporo zaposlenim na grškemu RTV. Ob 18. uri pa bo v KUD France Prešeren še javna tribuna "Upor pogodbenikov", na kateri bodo zbirali tudi podpise podpore zahtevam pogodbenih sodelavcev v medijih. Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek z začasno odredbo ustavilo sklep vlade v Atenah, da zapre državno radiotelevizijo ERT, in odredilo ponovno odprtje televizije, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija.

Grški premier Antonis Samaras je samo nekaj minut prej ponovil predlog, da bi ERT ponovno odprli, dokler ne bi predloga vlade o oblikovanju nove televizije potrdil parlament. Prvič je to predlagal že minuli petek, potem ko je torkova odločitev o zaprtju televizije in odpustitvi okoli 2700 zaposlenih sprožila množične proteste po državi in kritike širom Evrope. Samaras je predlagal oblikovanje začasne komisije, ki bi ponovno zaposlila manjše število ljudi, tako da bi se oddajanje informativnega programa lahko takoj nadaljevalo, dokler ne bi oblikovali nove televizije s približno polovico doslej zaposlenih.

Njegova vlada sicer vztraja, da je treba ERT zapreti in temeljito preoblikovati, ker naj bi bila preveč skorumpirana, da bi se jo dalo rešiti. Kot zatrjuje Samarasova Nova demokracija, je okoli 300 milijonov evrov letno občutno preveč za povprečno štiriodstotno gledanost, manj kot polovično v primerjavi s komercialnimi televizijami. Samaras ima sicer zaradi ERT tudi težave znotraj koalicije. Socialisti in zmerne levičarske stranke v koaliciji so zaprtje ERT zavrnili in napovedali, da vse do njenega ponovnega odprtja ne bodo razpravljali o reformah. Zaposleni na ERT in novinarji so se sicer odločitvi vlade uprli, zasedli stavbe televizije v Atenah in Solunu ter po internetu nadaljevali z oddajanjem programa.

Novinarji in podporniki grške RTV se bodo najverjetneje kljub temu popoldne sešli na protestnem shodu pred predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji in nadaljevali pot do stavbe grškega veleposlaništva v Sloveniji. Protestnemu shodu bo nato ob 18. uri v KUD France Prešeren sledila javna tribuna z naslovom Upor pogodbenikov. Pogovor bo vodila novinarka Dela Tanja Starič, na njem pa bodo sodelovali predstavniki pogodbenih delavcev in sindikatov različnih medijskih hiš in drugi poznavalci širšega medijskega področja.

V okviru tribune bo Sindikat novinarjev Slovenije zbiral podpise podpore pod zahteve pogodbenih sodelavcev v medijih, ki nosijo naslov Ustavimo diskriminacijo in degradacijo poklica. Zahteve naslavljajo na izdajatelje medijev, vlado, pristojno ministrstvo in DZ ter tudi na inšpekcijske službe. Pri tem med drugim poudarjajo, da so pogodbeni sodelavci v medijih najbolj ranljiva ter pravnim in socialnim tveganjem izpostavljena skupina novinarjev, prek katere je ogrožen javni interes na področju medijev.

Na protestnem shodu v podporo grški javni radioteleviziji ERT, ki se jo je grška vlada nedavno odločila zapreti, se je nato popoldne zbralo okoli petdeset ljudi. Udeleženci shoda so zahteve pustili na predstavništvu Evropske komisije v Ljubljani in na grškem veleposlaništvu. Udeleženci shoda, ki so ga organizirali Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, med drugim zahtevajo, naj grška vlada prekliče svojo odločitev ter omogoči zaposlenim na grški RTV, da se vrnejo na delo.

Od Evropske komisije pričakujejo, da se bo do dejanj grške vlade opredelila in ukrepala, od slovenske vlade pa, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepriča grško vlado k umiku odločitve o zaprtju grške RTV. Grško vrhovno upravno sodišče je sicer v ponedeljek z začasno odredbo ustavilo že sklep vlade, da zapre državno radiotelevizijo, in odredilo ponovno odprtje, dokler ne bo mogoče vzpostaviti novega nacionalnega medija. A to po mnenju predsednika Društva novinarjev Slovenije Matije Stepišnika ne spreminja ničesar. V izjavi na protestu je povedal, da je bilo zaprtje enostransko, nezakonito in protidemokratično dejanje. Pojasnil je, da gre za izrazito nevaren precendenčni primer posega v javno RTV hišo v demokratični Evropi.

Omenjeni medij po njegovih besedah predstavlja veliko več ko samo navaden medij v javni sferi. "Gre za hrbtenico javnosti, gre za medij, ki zagotavlja nekatere temeljne demokratične funkcije, ki odpira nekatere teme, ki jih v komercialnih medijih ni, ki skrbi tudi za ohranjanje jezika, nacionalne identitete in pa še marsikaj drugega," je povedal. Dejal je tudi, da gre za primer, ki v pomembni meri presega grške okvirje. "Gre za izrazito nevarno dejanje grških oblasti, proti kateremu bi morali odločno protestirati tako v Sloveniji kot vsi ostali evropski kolegi novinarji in novinarke. Zato je toliko bolj strašljiv in srhljiv molk evropskih institucij," je pojasnil.

Dejal je še, da prosti pretok informacij, novinarska svoboda in svoboda javne besede sodijo med temeljne človekove pravice. "Na teh človekovih pravicah je Evropa, ko je vstala iz ruševin druge svetovne vojne, nastala in na teh bo obstala ali pa je ne bo več," je povedal in poudaril, da je zadnji čas, da štafetno palico v borbi za temeljne pravice vzamejo novinarji.  Predsednik Sindikata novinarjev Slovenija Iztok Jurančič pa je za STA na protestu povedal, da bo kljub odločitvi sodišča verjetno potrebnih še veliko razprav, da bo grška vlada odločitev o zaprtju dokončno umaknila. Po njegovem mnenju bi se morale za to zavzeti tudi evropske vlade. Povedal je še, da gre pri dogodkih v Grčiji za koncept, ki, če se bo nadaljeval, ogroža ne samo javne storitve na področju medijev, ampak marsikatere druge javne storitve. 

V slovenskih medijih je veliko pogodbenih delavcev, ki opravljajo enako delo ali delajo več kot njihovi redno zaposleni kolegi, vendar nimajo enakih pravic, so opozorili udeleženci javne tribune z naslovom Upor pogodbenikov. Pri tem so poudarili, da je pomembno, da novinarji pri reševanju položaja honorarnih sodelavcev stopijo skupaj. Zgodbe nekaterih honorarnih delavcev v medijih, ki so pogosto tudi v slabem ekonomskem položaju, so po mnenju profesorice delovnega prava na fakulteti za socialno delo in ekonomski fakulteti Barbare Kresal grozljive. Pojasnila je, da je problem prekernega dela zagotovo problem mladih, in opozorila, da na to ne gre gledati kot na problem spora med generacijami oziroma da "starejši zajedajo mlajše".

"Treba se je začeti zavedati, da smo vsi v enakem položaju. Treba se bo povezati v neko homogeno celoto in nastopiti skupaj," je dejala in dodala, da je treba puščico usmeriti tja, kjer je vir problema. Povedala je, da mora reševanje problema honorarnih delavcev v medijih postati skupno delo vseh novinarjev, ter poudarila, da morajo novinarji doseči zavedanje, da imajo pravice in da jih lahko uveljavijo. Na tribuni so govorili tudi o pogodbah, ki so jih honorarnim sodelavcem ponudili v podpis v časopisni hiši Dnevnik. Te so, kot so povedali na dogodku, zelo v prid delodajalcu in v neskladju z zakonodajo. V pogodbi naj bi bilo tudi določilo, s katerim bi honorarni sodelavci potrdili, da pri njihovem delu ni elementov rednega delovnega razmerja.

Kresalova je ob tem povedala, da je ob negotovem položaju novinarjev nerazumno pričakovati, da bo posameznik sam uveljavljal svoje pravice. Tu po njenih besedah nastopi odgovornost države, in sicer z vidika delovnih razmerij, ter ministrstva za kulturo. Izkušnje iz časopisne hiše Delo je opisal predsednik sekcije pogodbenikov na Delu Samo Petančič, ki je dejal, da je položaj na Delu postal pereč pred lanskim septembrom, v zvezi s honorarnimi delavci pa se z upravo po njegovih besedah sestajajo od oktobra. "Novinarji so na splošno ena najbolj empatičnih bitij, med seboj pa te solidarnosti ni," pa je povedala nekdanja novinarka Ženja Leiler, ki zdaj dela na direktoratu za medije na ministrstvu za kulturo. Dejala je, da novinarjev ne poziva k stavki, vendar po njenih besedah brez zaostritve taktike boja najbrž ne bo rešitve za trenutno situacijo v zvezi z zaposlitvami.

Leilerjeva je govorila tudi o nacionalnem programu za kulturo in dejala, da je bilo poglavje o tem, kako pomagati medijem, težko. Po njenih besedah sta med predlogi izenačitev samostojnih novinarjev s samozaposlenimi v kulturi ter pomoč visoko izobraženim novinarjem pri prvi zaposlitvi. Na tribuni je sodeloval tudi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je dejal, da se s hitrostjo informacij znižuje nivo delavskih pravic. Po njegovih besedah je novinarstvo v Sloveniji trenutno v fazi opolnomočenja, kar pomeni, da ima pravice, vendar jih ne zna opolnomočiti. Sociolog kulture in medijev Jože Vogrinc pa se je dotaknil nedavnega zaprtja grške RTV. Dejal je, da če si lahko v Evropi privoščimo, da brez večjih protestov zaprejo javno RTV, se lahko zgodi, da bodo tako ukinili tudi katero koli drugo javno institucijo. (STA, mm)