Ivan Svetlik novi rektor Univerze

Zdaj pa je pred nami delo, je Svetlik komentiral svojo sicer še neuradno izvolitev za rektorja – Potrjen tudi seznam kandidatov za prorektorje za mandatno obdobje 2013-2017

Po neuradnih rezultatih današnjih volitev je novi rektor Univerze v Ljubljani postal Ivan Svetlik, je dejal predsednik volilne komisije in prorektor univerze Miha Juhart. Volilna udeležba je bila po njegovih besedah 51,6-odstotna, večino glasov volilnih upravičencev pa je dobil Svetlik. Uradni rezultati bodo znani jutri. Juhart meni, da novega rektorja čaka zelo težko delo, ker je univerza predvsem finančno v zelo težkem položaju. "Bo pa verjetno njegova izvolitev pomenila neko kontinuiteto in nadaljevanje delovanja univerze," je poudaril Juhart.

Novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetlik pravi, da je nad izvolitvijo zadovoljen, saj je bil odziv volilnih upravičencev "na ravni običajnega in ker je bila zmaga prepričljiva". Zdaj pa je pred nami delo, je komentiral svojo sicer še neuradno izvolitev za rektorja. Kot novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani se bo najprej lotil pregleda stanja na univerzi in rektoratu, sestaviti bo moral tudi svojo ekipo, je dejal. Glede izbora prorektorjev pa je Svetlik dejal, da mora najprej pogledati seznam kandidatov, se z njimi pogovoriti in videti, ali lahko najdejo skupen jezik. Če ne bo zadosti dobre izbire, bo moral predlagati še koga, je pojasnil Svetlik, ki se bo na rektorski stolček ljubljanske univerze zavihtel 1. oktobra.

Predsednik upravnega odbora ljubljanske univerze Janez Hribar od novoizvoljenega rektorja pričakuje predvsem "nadgradnjo sodelovanja in reševanje problemov, ki jih ima univerza". Kot je dejal, je Ivan Svetlik njihov "najboljši sopotnik". Kot pravi, je bila odločitev volivcev in elektorjev danes več kot prepričljiva. "To, da pričakujem dobro sodelovanje upravnega odbora in novega rektorja, je najmanj kar lahko," pravi Hribar. Glede na to, da sta s Svetlikom že sodelovala v preteklih letih, ko je bil Hribar tudi predsednik upravnega odbora, Svetlik pa prorektor univerze, si Hribar želi, da iz teh izkušenj "nadgradijo to sodelovanje in rešujejo probleme" univerze. Glede na to, da gre za izkušenega človeka, ki je opravljal tudi funkcijo dekana in je po vseh merilih lahko dober vodja članic univerze, je kot rektor "absolutno najboljši sopotnik, ki si ga lahko želimo", je dodal Hribar.

Jože Duhovnik, ki na današnjih volitvah za rektorja ljubljanske univerze pač ni bil izvoljen, novoizvoljenemu rektorju Ivanu Svetliku iskreno čestita. Kot je dejal, je "zmagal najboljši".

Danes pa je tudi senat ljubljanske univerze potrdil seznam kandidatov za prorektorje za mandatno obdobje 2013-2017, ki so jih evidentirali na posameznih članicah. Štiri prorektorje bo sicer izbral že novi rektor, po pravilih univerze pa lahko rektor ob že potrjenih kandidatih izbere tudi druge, je dejal prorektor Miha Juhart. Trenutno prorektorska mesta na ljubljanski univerzi poleg Juharta s Pravne fakultete zasedajo še Julijana Kristl s Fakultete za farmacijo, Andrej Kovačič z Ekonomske fakultete in Aleš Valič z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Na svojih prorektorskih stolčkih bodo do oktobra, ko jim poteče mandat.

Zdaj že bivši rektor Radovan Stanislav Pejovnik je člane senata na današnji seji seznanil tudi z dejstvom, da trenutno potekajo razprave o rebalansu proračuna za leto 2013 in da so na univerzi že pripravili gradivo za sejo vlade. Letni načrt univerze za leto 2014 predvideva enak obseg sredstev kot v letu 2012, to je 165 milijonov evrov, je poudaril Pejovnik in dodal, da pri tem znesku vztrajajo. Spomnil je, da je univerza letos po obsegu denarja na ravni leta 2008, to je 155 milijonov evrov. Če bo ostalo na tem, je po njegovih besedah vprašanje, kako bo z izvajanjem programa za 5. letnik druge bolonjske stopnje, ki se bo na ljubljanskih fakultetah začel izvajati še letos. Cilj ljubljanske univerze je, da z ministrstvom za šolstvo, znanost in šport podpišejo triletno pogodbo o financiranju univerze, je še dodal Pejovnik.

Na današnji seji so se člani senata opredeljevali tudi do pobude za ustanovitev univerze na Gorenjskem. Senat temu nasprotuje, ker že imamo tri javne univerze, ki skupaj izobražujejo več kot 90 odstotkov vseh študentov na vseh treh ravneh. Nadaljnja drobitev javnega visokega šolstva je škodljiva, ustanavljanje novih državnih zavodov v visokem šolstvu pa je neodgovorno, so prepričani člani senata. Vsako poseganje v že obstoječ sistem bi po mnenju senata pomenilo še dodatno slabitev možnosti za kakovostno izvajanje nacionalnih programov. (STA, mm)