ZDA v »tretjerazredni« Nemčiji vohunijo kot na Kitajskem

Ameriška NSA samo v Nemčiji dnevno prestreže od dvajset do šestdeset milijonov podatkov, Nemčijo pa obveščevalci obravnavajo enako kot Kitajsko, Irak in Savdijsko Arabijo

Novi dokumenti, ki so najverjetneje prišli iz zakladnice tajnih podatkov Edwarda Snowdena in jih je objavil nemški Spiegel, so šokirali nemško javnost: iz dokumentov ameriške »krovne« nacionalne varnostne agencije NSA, v katere so imeli vpogled novinarji Spiegla, je namreč razvidno, da "ameriške tajne službe z dovoljenjem Bele hiše načrtno vohunijo tudi za nemško vlado, vse tja do kanclerke", kot pisanje Spiegla povzema agencija DPA. »Lahko napademo signale večine držav - partnerjev tretjega razreda in to tudi počnemo,« piše v strogo zaupnem dokumentu NSA, katerega dele je objavil nemški Spiegel.

Pri tem je presenetljiv predvsem obseg vohunjenja. V Nemčiji in številnih drugih državah EU namreč tajne službe ZDA vohunijo v izjemno velikem obsegu in mesečno samo v Nemčiji zberejo okoli pol milijarde podatkov o telefonskih klicih, njihovem trajanju, sms - sporočilih, elektronskih pismih in drugih »metapodatkih«. To v praksi pomeni, da NSA dnevno samo v Nemčiji zbere okoli dvajset milijonov podatkov na »povprečen« dan in okoli deset milijonov internetnih povezav ter okoli 60 milijonov podatkov na »bolj deloven« dan. Ob tem je v dokumentih NSA Nemčija označena celo kot »partner tretjega razreda«, nad katerim je nadzor NSA enako oster kot nad, na primer, Kitajsko, Irakom ali pa Savdsko Arabijo. ZDA namreč partnerje deli na »drugorazredne« in »tretjerazredne«, pri tem pa levji delež podatkov zadrži zase. Nekoliko manj oster je nadzor NSA nad Francijo – dnevno v Franciji NSA prestreže okoli dva milijona podatkov - ameriškemu nadzoru pa naj bi se izognili samo »drugorazredni« partnerji, kot so na primer Nova Zelandija, Avstralija, Kanada in Avstralija.

Vsi ti podatki se tudi shranijo in skladiščijo zaradi poznejših analiz. To je samo vrh ledene gore prisluškovanja, ki ga je razkril nekdanji sodelavec CIE Edward Snowden, ki je še zmeraj – podobno kot se je zgodilo glavnemu junaku v filmu Terminal – ujet na moskovskem letališču Šeremetjevo na poti v Ekvador, saj so mu ameriške oblasti sredi potovanja iz Hongkonga preklicale veljavnost potnega lista. S Snowdenovo pomočjo je namreč ameriška izdaja britanskega Guardiana (ameriški časniki so, z izjemo Washington Posta, ob podobnih temah že večkrat dokazali svoj »patriotizem« in se uvidevno izognili kritiki ameriških oblasti) objavila podatke o dostopu ameriških tajnih služb do podatkov podjetja Verizon, podrobnosti o ameriških programih »Prizma« in »Brezmejni informant« ter britanskemu programu »Tempora«, s katerimi ameriške tajne službe ob sodelovanju z britanskimi, nizozemskimi, kanadskimi in avstralskimi službami kopirajo in shranjujejo ogromne količine podatkov, ki se pretakajo po spletu. Pri tem ne gre za nikakršne »individualizirane« in posamično sodno overjene primere prisluškovanja, pač pa se prisluškovanje in kopiranje podatkov izvaja »na veliko«, ob pomoči »splošnih« odredb tajnih sodišč, v katerih je dovoljenje za takšno početje zapisano samo v nekaj skopih vrsticah.

Odkritja Spiegla so že izzvala jezne reakcije najvišjih predstavnikov EU. Nekateri so omenjali celo možnost prekinitve pogovorov o sporazumu o svobodni trgovini med ZDA in EU, ki pravkar potekajo. »Nemudoma smo kontaktirali ameriške oblasti v Washingtonu in Bruslju ter jih soočili z medijskimi poročili," piše v izjavi Evropske komisije. Ameriške oblasti so odgovorile z zagotovilom, da preverjajo točnost informacij, ki jih je v soboto objavil nemški Spiegel in bodo komisijo seznanile z ugotovitvami. "Globoko sem zaskrbljen in šokiran nad domnevami o vohunjenju ameriških oblasti v uradih EU. Če se bodo domneve izkazale za resnične, bo to izredno resna zadeva, ki bi lahko imela resne posledice za odnose med EU in ZDA," je dejal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki je obenem od ameriških oblasti zahteval celovito in hitro razjasnitev dogajanja.

Strogo zaupen dokument NSA iz septembra 2010 obenem dokazuje, da je ameriška NSA v prostorih predstavništva EU v Washingtonu namestila prisluškovalne naprave ter se infiltrirala v računalniško omrežje. Evropski računalniški strokovnjaki so ugotovili, da naj bi računalniki samodejno poskušali vzpostavljati zveze z določenim centrom v Bruslju, ki pa je bil pod nadzorom NSA. Enako naj bi storili tudi v predstavništvu EU pri ZN v New Yorku. Podoben "napad" je NSA pred več kot petimi leti izvedla tudi na palačo Justus Lipsius v Bruslju, v kateri se sestajajo voditelji EU.

Svoje zgražanjem nad ravnanjem ZDA je izrazila tudi nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je za Der Spiegel dejal, da je v primeru, da so poročila točna, takšno ravnanje »ogabno«. Ameriške tajne službe za Spiegel niso želele komentirati razkritja. Lode Vanoost, nekdanji predsednik belgijskega parlamenta je prepričan, da je bila večina ameriškega vohunjenja v Nemčiji in glede EU »ekonomske narave«. Kot enega od razlogov je navedel tudi »upad ameriške ekonomske moči«, saj ZDA v ekonomskem pogledu »vsepovsod izgubljajo tla pod nogami,« medtem ko Evropa krepi stike z Rusijo, Afriko in Latinsko Ameriko.