So mediji mrhovinarji, ker čakajo na Mandelovo smrt?

Ljudje v Južni Afriki so vse bolj jezni, ker se pred bolnišnico, v kateri je nekdanji predsednik Nelson Mandela, zbira vse več »novinarjev«, ki čakajo na njegovo smrt. Člani Mandelove družine opozarjajo, da se obnašajo kot afriški mrhovinarji, ki čakajo na trupla mrtvih živali. Bloger Danny Schechter, ki je posnel šest dokumentarnih filmov o Mandeli, na spletni strani OpEdNews piše, da je Mandela zaradi svojih dejanj in globalne popularnosti posebej zanimiv za medije iz ZDA.

Južnoafriški novinar Rian Malan piše, da vsakič, ko gre Mandela v bolnišnico, do 50 Američanov prileti tja, da bi zasedli najboljše položaje za poročanje. Colin, snemalec, ki dela za eno od ameriških televizijskih hiš, na primer odpotuje v Johanesburg, najame avto in si poišče hotel. Vse stroške mu krije televizijska hiša. Od decembra lani je bil tam skoraj 30 dni za 2000 dolarjev na dan z eno samo nalogo, da naredi pravi posnetek. Colin pravi, da čakanje, kdaj bo Mandela končno umrl, lahko postane največja tragedija v zgodovini ameriških medijev. Ko bo res umrl, bo veliko gledalcev, vprašalo: »A Mandela je umrl, a se ni to zgodilo že pred letom dni?«

Ogorčenje nad ravnanjem medijev, katerih novinarji čakajo na Mandelovo smrt, je v satiričnem odprtem pismu »od tujih medijev Južni Afriki« popisal Richard Poplak: »Kot ste lahko ugotovili, smo nazaj! Minilo je štiri mesece od zaslišanja Oscarja Pistoriusa in ko smo že skoraj pozabili, kako zanič so internetne povezave v Johanesburgu, je izbruhnila zgodba z Mandelo. Pomembno je, da domačini razumejo, kako pomembna je ta zgodba za nas. V realnem svetu – daleč vstran od vaših zakotnih krajev – objavljamo novice 24 ur. Vsak posnetek bolnišnice in ljudi, ki prihajajo in odhajajo skozi glavni vhod, medtem ko reporter na dolgo in široko opisuje, kaj se dejansko dogaja, je naš kruh in maslo. To je naše delo. Pri tem nas ne smete ovirati.«

Ameriški mediji ljubijo osebnosti, ki so večje od življenja, če takšne osebe ni, jo ustvarijo, pojasnjuje Danny Schechter. Mandela ni bil vedno njihov junak. Dolga leta je bil zanje komunist in terorist, objavili so le nekaj poročil o vlogi tajne agencije CIA pri njegovem prijetju. V času, ko je bil predsednik ZDA Ronald Reagan, so Mandelovemu partnerju v odvetniški pisarni Oliverju Tambu, ki je v času, ko je bil Mandela v zaporu, vodil Afriški nacionalni kongres, prepovedali vstop v ZDA. Ko mu so mu vstop kasneje dovolili, se ni mogel sestati z najvišjimi politiki.

Leta 1988 v času nemirov je bil Schechter med TV producenti, ki so pripravljali serijo Južna Afrika zdaj, da bi pokazali, kaj se tam dogaja. Ameriških TV postaj to večinoma ni zanimalo in serije niso predvajale. TV postaja Fox je predvajala koncert za izpustitev Nelsona Mandele iz zapora, a so umetnikom naročili, da ne smejo izgovoriti njegovega imena, ker bi s tem »politizirali dogodek«.

Šele, ko je Nelson Mandela razglasil spravo za vodilo svoje politike in je opustil zahteve za nacionalizacijo v Južni Afriki, so ga v ZDA na hitro rehabilitirali. Postal je junak. O njegovi vlogi pri organiziranju in vodenju oboroženega upora ni bilo veliko govora. Ameriške TV postaje tudi niso poročale o vlogi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne Banke, ki sta pod vplivom ZDA, pri vzpostavljanju neoliberalnega tržnega gospodarstva v Južni Afriki, zaradi česar nova vlada po padcu aparthajda ni mogla odpraviti velikih socialnih razlik v državi in velike revščine, belci pa so lahko ohranili svoje privilegije.

Odvetnica in nasprotnica jedrskega orožja Alice Slater se spominja, kako so ameriški mediji poročali o Mandelovi podpori za jedrsko razorožitev. Ko je sporočil, da ne bo več predsednik Južne Afrike, so ga nasprotniki jedrskega orožja z javnim pismom pozvali, naj v svojem govoru v OZN predlaga jedrsko razorožitev. To je naredil. Medtem ko je londonski Guardian na naslovnici objavil njegovo fotografijo in članek z naslovom: »Nelson Mandela predlagal ukinitev jedrskega orožja«, je New York Times na strani 46 napovedal, da se bo Mandela upokojil in hkrati objavil špekulacije, kdo bi ga utegnil naslediti, njegovega poziva za ukinitev jedrskega orožja pa eden najbolj znanih dnevnikov v ZDA niti omenil ni.

Nelson Mandela je zdaj za medije mit, glas morale, ne politik, kar je vedno bil. Postal je prikupen dedek, ki ga hvalijo zaradi humanitarnosti, njegove politične ideje in vrednote pa so skrite za njegovim zvezdništvom. Vedno je zatrjeval, da noče biti obravnavan kot svetnik ali odrešenik. To je treba povedati medijem, piše Danny Schechter.

Veteran Afriškega nacionalnega kongresa Pallo Jordan pravi, da obravnavanje Mandele kot zvezdnika pomeni, da je obravnavan enako kot Madonna. To pa ni Mandela, on si zasluži, da je obravnavan kot bojevnik za svobodo, ker to dejansko je.