Ujetnik evropskega imperializma

Štiri evropske države so s prepovedjo preleta letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa grobo prekršile Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih

Bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu je po neverjetni zračni drami, v kateri je bilo njegovo letalo prisiljeno pristati na dunajskem letališču, vendarle uspelo poleteti proti Boliviji, kamor se je vračal iz Moskve. Njegovo letalo je bilo »ujeto v zraku« in prisiljeno k pristanku zaradi strahov ZDA in njihovih zaveznic v zvezi NATO – Španiji, Italiji, Portugalski in Franciji – da se na krovu letala morda kot begunec skriva Edward Snowden, »žvižgač«, ki je vsemu svetu razkril, na kako popolnoma netransparenten in množičen način ameriški obveščevalci vohunijo za podatki v vseh državah sveta.

Kako je potekal polet si lahko ogledate tukaj. Očitno kršitev Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, ki v mednarodnih razsežnostih nima pravega presedana, so si v tem primeru privoščile štiri države članice EU. Bolivija je že zahtevala »pojasnila« od vseh štirih držav, ki so uradno zanikale, da naj bi se dogodek sploh zgodil. Po drugi strani diplomatski predstavniki Bolivije vztrajajo, da so pred poletom pridobili vsa dovoljenja za prelet držav, preko katerih naj bi letalo bolivijskega predsednika letelo, ko pa je bilo letalo že v zraku, so dovoljenja nenadoma preklicli. Po pristanku letala so avstrijski organi – čeprav za uradno preiskavo ni bilo nobene podlage, letalo s predsednikom države na krovu pa uživa tudi popolno diplomatsko imuniteto - ugotovili, da na letalu ni bilo »žvižgača« Edwarda Snowdena, pač pa da so bili na letalu samo bolivijski državljani.

Bolivijski veleposlanik v OZN Sacha Llorenti je zatrdil, da so Francija, Italija, Portugalska in Španija izpeljale »agresivno dejanje«, s katerim so kršile mednarodno pravo, »ukazi pa so prišli iz ZDA« ter da so s svojim dejanjem »prekršile imuniteto predsednika in njegovega letala ter ogrozile njegovo življenje«. Letalu je namreč v zraku, kjer je krožilo v avstrijskem zračnem prostoru, že zmanjkovalo goriva, zato je moralo prisilno pristati v Avstriji. Pri tem so nekatere države, na primer Španija, bolivijskemu predsedniku postavile celo pogoj, da se z gorivom lahko oskrbi na njihovih kanarskih otokih, toda le v primeru, če lahko španski varnostni organi preiščejo letalo in ugotovijo, ali se na njem morda skriva Edward Snowden.

“Ne vemo, kdo si je izmislil laž, vendar bi mednarodni skupnosti želeli sporočiti to krivico,« je v zvezi z navedbami, da naj bi bolivijski predsednik prevažal Edwarda Snowdena dejal bolivijski zunanji minister David Choquehuanca. Podpredsednik vlade Alvaro Garcia je medtem opisal Evo Moralesa, ki je znan po ostrih kritikah politike velikih sil kot “ugrabljenega s strani imperializma« - v Evropi.

Že pred poletom Moralesa je poleg izjave bolivijskega predsednika, da bodo v Boliviji proučili prošnjo za azil Edwarda Snowdna, veliko pozornosti požela tudi izjava venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. V zvezi z ravnanjem držav, ki druga za drugo odrekajo politični azil Edwardu Snowdnu, je namreč dejal naslednje: »Zasluži si zaščito sveta. Pravico do zaščite ima zato, ker ga ZDA s svojimi dejanji obsojajo. In zakaj ga obsojajo? Kaj je naredil ? Ali je izstrelil kakšen izstrelek ali koga ubil? Ne. On preprečuje vojno.« Položaj Edwarda Snowdna je kljub temu še zmeraj brezizhoden – ruski predsednik Vladimir Putin mu je ponudil zatočišče, toda le, če »preneha škodovati našim ameriškim partnerjem«, česar Snowden očitno ne namerava storiti, odhod do kateregakoli veleposlaništva držav, ki bi mu lahko ponudile zatočišče, pa je nemogoč brez veljavnega potnega lista – ki so mu ga ameriške oblasti preklicale. Vse torej kaže, da je ameriški analitik nekoliko pomanjkljivo analiziral svoj lastni položaj predno je dovolil objavo za ZDA zelo kompromitirajočih podatkov, saj bi mu zelo pomagalo, če bi se v trenutku razkritja podatkov že nahajal v kakšni od držav, ki bi mu bila pripravljena ponuditi zatočišče. Zato do nadaljnjega ostaja – podobno kot je to prikazano v filmu Terminal – ujet na ruskem letališču Šeremetjevo.

Kljub temu je sedaj nova zgodba postalo prav to, kar se je zgodilo z letalom bolivijskega predsednika. Ne glede na to, kaj si namreč kdorkoli misli o Edwardu Snowdnu, je vendarle res, da so štiri na prvi pogled urejene, civilizirane evropske države v lovu nanj pravkar hudo poteptale Dunajsko konvencijo, ki je sad večstoletne prakse oziroma običajnega prava, ki velja med vsemi državami sveta. In obvezuje vse, celo tiste, ki konvencije morda ne bi priznavali. Ta večstoletni napor, da bi se med državami vendarle spoštovali obrazci ravnanja in predvsem diplomatska imuniteta voditeljev držav in njihovega osebja pa tudi vozil, letal ali drugih prevoznih sredstev, s katerimi potujejo – je bila z omenjenim, mirno lahko zapišemo ne samo nezakonitim, temveč tudi barbarskim dejanjem, poteptana prav sredi Evrope. Ravnanje štirih evropskih držav, slovenskih partneric, namreč ni nič bolj sprejemljivo, kot je bilo zajetje talcev v ameriškem veleposlaništvu v Iranu ob iranski islamski revoluciji. Le da je v tem primeru zadeva še veliko hujša, saj so temeljna pravila mednarodnega prava poteptale države, ki se imajo – bolj ali manj upravičeno – za vodilne tudi pri vzpostavljanju istega mednarodnega prava in mednarodnega reda.