Letalske pasti za Snowdna

Edwardu Snowdenu je končno odprta pot do Venezuele – toda le pod pogojem, da najde varno letalsko povezavo, kar zaradi kršitve konvencij o svobodi preletov s strani ameriških zaveznic ni tako preprosto

Edwardu Snowdnu, ujetemu v tranzitni coni letališča Šeremetjevo v Moskvi, se je po več kot dvajsetih neuspešnih prošnjah za azil vendarle posrečilo najti rešitev – deloma morda tudi prav zaradi arogantnega ravnanja ZDA in CIE, ki je po navedbah bolivijskega predsednika Eva Moralesa zahtevala od štirih evropskih držav, da sredi poleta zaprejo svoj zračni prostor za Moralesovo predsedniško letalo. Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je namreč »v imenu ameriškega dostojanstva« Snowdnu ponudil »humanitarni azil«. Samo uro pred tem je nekoliko bolj mlačno možnost azila, »v kolikor bodo okoliščine to dopuščale« Edwardu Snowdnu ponudil tudi levičarski predsednik Nikaragve Daniel Ortega.

Ortega je namreč v težjem položaju od Madura, ki vlada v z nafto bogati Venezueli, saj si želi Nikaragva pridobiti tudi ameriško vlado za projekt izgradnje velikega kanala skozi državo, ki bi ga financiral kitajski poslovnež. "Lahko pride in živi tukaj, proč od pregona ameriškega imperializma. Povedal je resnico, v duhu uporništva, o ameriškem vohunjenju vsega sveta. Kdo je kriv? Mladi mož, ki razkriva načrte za vojno, ali vlada ZDA, ki meče bombe in oborožuje teroriste sirske opozicije proti ljudem in legitimni vladi predsednika Bašarja al Asada? Kdo je terorist? Kdo je globalni delikvent,« se je v govoru na paradi ob dnevu venezuelske neodvisnosti, popolnoma v duhu tradicije politike pokojnega Huga Chaveza vprašal venezuelski predsednik Nicolas Maduro.

Če bi torej Snowden lahko dobil veljavne venezuelske potovalne dokumente, bi torej končno lahko zapustil Rusijo. To si namreč želi tudi Rusija, ki bi bi se rada izognila neposredni konfrontaciji z ZDA. Prejšnji teden je namreč predsednik Rusije Vladimir Putin glede Snowdna dejal, da je »prišel kot tranzitni potnik, ki ne potrebuje vizuma ali kakšnega drugega dokumenta. Ima pravico, da si kupi karto in odleti kadarkoli želi.« Namestnik zunanjega ministra Rjabkov je nato ocenil, da bi moral Snowden zapustiti Rusijo takoj ko bo to mogoče.

Največja težava Snowdna bi lahko bile letalske povezave. Zasebna letala bi bila dobra izbira, vendar bi le malo od njih zmoglo več kot 6000 milj do Havane ali Caracasa. To bi uspelo le letalu »Gulfstream 550«, vendar bi moralo leteti nevarno blizu ZDA. Komercialna letala, ki bi prevažala Snowdna, bi se morala izogniti tako državam, ki imajo sporazume o ekstradikciji z ZDA, kot mednarodnim zračnim koridorjem, kjer bi ameriška vojaška letala lahko prisilila letalo, k prisilnemu pristanku. To bi bila sicer nova huda kršitev mednarodnega prava, toda po enako resni kršitvi pravice do imunitete in preleta letala bolivijskega predsednika, tudi besede predsednika ZDA in Nobelovega nagrajenca za mir Baracka Obame, da »ne bo poslal lovskih letal, da bi ulovili 29-letnega hekerja«, ni več mogoče šteti za verodostojne. Letalo Eva Moralesa se je namreč moralo ustaviti na Dunaju prav zaradi sumov CIE, da se Edward Snowden nahaja na krovu letala. Komercialne poti do Ekvadorja, prve države na poti v Venezuelo in Nikaragvo iz Moskve vodijo skozi zračni prostor držav, ki imajo pogodbe o izročitvi z ZDA. Najbolj varna bi bila pot v Havano, ki ima pogodbo o ekstradikciji z ZDA iz leta 1904, toda njena veljavnost je zaradi sankcij ZDA proti Kubi vprašljiva. Dodatna težava je dejstvo, da si Kuba, ki je v zadnjem času nekoliko izboljšala še vedno napete odnose z ZDA očitno ne želi novih zapletov v zvezi s Snowdnom. Zato je usoda Edwarda Snowdena še vedno v rokah Rusije.

Kljub temu pa v svetu še vedno odmeva tudi »ugrabitev« letala Eva Moralesa, ki je poslabšala odnose med latinskoameriškimi državami in ZDA in posredno odprla pot naprej Edwardu Snowdnu. Takšno ravnanje so države Latinske Amerike, članice organizacije UNASUR razumele kot žalitev vseh držav Latinske Amerike in dejanje že obsodile na izrednem zasedanju. S skupno izjavo so se solidarizirale tudi države, ki imajo z ZDA dobre odnose. Od Francije, Španije, Portugalske in Italije so zahtevale opravičila zaradi »flagrantne kršitve mednarodnih pogodb«. Bolivijski predsednik Evo Morales je tudi zapisal, da se mu »roka ne bo zatresla«, če bo moral »zapreti ameriško veleposlaništvo« v državi. Španija je medtem zatrdila, da se nima za kaj opravičevati, ker da »njen zračni prostor nikoli ni bil zaprt,« za kar sicer ni ponudila nobenega dokaza. »Opravičilo države, ki nam ni pustila leteti čez svoje ozemlje ni dovolj. Nekatere vlade so se opravičile in rekle, da je bila to napaka, vendar ni bila napaka,« je na srečanju voditeljev Latinske Amerike dejal Evo Morales.