Naposled pokora za Stresa in Turnška

Papež sprejel odpoved službi Stresa in Turnška

Papež Frančišek je sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa in mariborskega nadškofa metropolita Marjana Turnška, so sporočili na današnji novinarski konferenci Slovenske škofovske konference. Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz se je ob tem obema zahvalil za njuno delo. Nuncij, ki je današnji dan označil za "poseben", je posebej poudaril, da "resnično ceni odnos obeh nadškofov", ki sta sprejela poziv papeža Frančiška k odstopu.

"Izkazala sta veliko navezanost na Cerkev, poslušnost in ponižnost. Prosim, da njun odstop vzamete kot znak njune ljubezni do Cerkve," je dejal nuncij. "Tako ne bo nobenih motenj naših odnosov v Svetim sedežem, nasprotno, to bo znak, da vedno delamo skupaj in delamo za izboljšanje Cerkve, kakor nas poziva papež Frančišek," je dejal nuncij. Nadškof Stres je na novinarski konferenci izrekel iskreno obžalovanje in opravičilo za dogajanje v mariborski nadškofiji, odločno pa zanikal, da bi bila z nadškofom Turnškom glavna krivca za razmere, ki so pripeljale do finančnega zloma. Odločitve, ki so jih sprejemali na gospodarskem svetu mariborske škofije, tega po Stresovih besedah niso povzročile.

"Glede na to, da sem v mariborski škofiji in pozneje nadškofiji imel nekaj časa pomembno mesto in vlogo, je padel del odgovornosti za to nesrečo tudi name. Iz tega dejstva so izhajali tudi odgovorni pri Svetem sedežu v Rimu, ki so mi v osebnem pogovoru 29. aprila letos sporočili povabilo papeža Frančiška, naj se odpovem službi ljubljanskega nadškofa metropolita," je pojasnil Stres. Po njegovih besedah so se dogovorili, da bo to storil, ko bodo opravljene pastoralne dejavnosti, ki so bile v teku. Tako je od danes sedež ljubljanskega nadškofa metropolita izpraznjen, je dodal. "Škofija ni potopila Zvonov, ampak sta Zvonova potopila škofijo. Pri upravljanju Zvonov nisem sodeloval in to tudi ni bila moja pristojnost. Kljub temu me od vsega začetka kriza mariborske nadškofije močno teži. Zaradi tega bremena sem tudi sam čutil, da svoje službe ne morem izvrševati tako, kot je potrebno v teh zelo težkih časih za našo Cerkev in za celotno slovensko družbo," je pojasnil Stres.

Nadškof Turnšek se je vsem, "ki so zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije oškodovani ali prizadeti, morda pohujšani, duhovnikom in laikom", opravičil za svoj del odgovornosti. V današnji izjavi je pojasnil, da so mu papeževo povabilo, da se odpove službi, posredovali 30. aprila. "To sem storil v iskrenem prepričanju, da lahko ta gesta pripomore k prečiščenju razmer v Cerkvi na Slovenskem in zagotovi njenim predstavnikom večjo oznanjevalno in pričevanjsko moč v procesu nove evangelizacije sredi težavnih slovenskih družbenih razmer," je pojasnil Turnšek. Kot je dejal, se je po svojih najboljših močeh trudil, da bi z domačimi in tujimi sodelavci kar najbolj omilili posledice; a, žal, iz različnih razlogov niso bili uspešni. "In prav v zavesti svoje soodgovornosti za nastalo situacijo in neusposobljenosti za učinkovito vodenje nadškofije v tej situaciji, verjamem, da bo moj odstop nasledniku omogočil neobremenjeno delovanje zaradi preteklih dogodkov in mu zagotovil večjo moralno avtoriteto znotraj in zunaj Katoliške cerkve," je dejal Turnšek.

Naslednikov Stresa in Turnška za zdaj še niso imenovali, pač pa sta bila imenovana administratorja obeh nadškofij. Ljubljansko nadškofijo bo tako kot administrator začasno vodil novomeški škof Andrej Glavan, mariborsko pa celjski škof Stanislav Lipovšek. Odhod dveh najvišjih predstavnikov slovenske Katoliške cerkve je povezan z njuno vlogo pri tveganih poslovnih odločitvah, ki so pripeljale do finančnega zloma mariborske nadškofije. Poslovanje mariborske nadškofije in odgovornost posameznikov je v skladu s kanonskim pravom preiskoval tudi Sveti sedež.

Kot je znano, je ceno za finančno dogajanje v mariborski nadškofiji že moral plačati nekdanji ekonom omenjene nadškofje Mirko Krašovec, ki se je moral umakniti v samostan v Avstriji. Takrat je kardinal Franc Rode komentiral, da gre za cerkveno sankcijo za nekaj, kar je bilo storjeno s kršenjem cerkvenega prava in dodal, da je bila kazen po njegovem mnenju upravičena. Zaradi finančnih težav mariborske nadškofije je leta 2011 s položaja odstopil nadškof Franc Kramberger. Na lastno prošnjo ga je s položaja mariborskega nadškofa razrešil takratni papež Benedikt XVI.

Stres je sicer Nadškofijo Ljubljana od njegovega predhodnika Alojza Urana uradno prevzel 12. januarja 2010, za nadškofa koadjutorja Nadškofije Maribor pa je bil imenovan 31. januarja 2009. Turnšek pa je mariborski nadškof metropolit postal leta 2011 po upokojitvi nadškofa Franca Krambergerja. Apostolski administrator ali škofijski upravitelj ima dolžnosti in oblast krajevnega škofa oziroma ordinarija, razen v primerih, ki so po naravi stvari ali po pravu izvzeti. Tistim, ki upravljajo škofijo, je prepovedano storiti vse, kar bi lahko škodovalo škofiji ali škofovskim pravicam. Služba škofijskega upravitelja preneha, ko novi nadškof vzame nadškofijo v posest, so pojasnili na spletnih straneh Katoliške cerkve.

Kdaj bo papež Frančišek imenoval nova nadškofa v Ljubljani in Mariboru, še ni znano. Kot so pojasnili v Katoliški cerkvi, je odločitev postopka o imenovanju in odločitev o tem, kdaj bosta nova nadškofa imenovana, pridržano Svetemu sedežu. Ob tem zagotavljajo, da bo delovanje Katoliške cerkve v Sloveniji potekalo nemoteno, saj bodo člani Slovenske škofovske konference (SŠK) predvidoma še danes izvolili novega predsednika in podpredsednika s polnimi pooblastili.

Zunanji minister Karl Erjavec glede odstopa Antona Stresa in Marjana Turnška pravi, da se je v Vatikanu že nekaj časa govorilo, da bi se lahko to zgodilo. V diplomatskih krogih se je kazalo veliko nezadovoljstvo s tem, kar se je zgodilo v Sloveniji, je pojasnil in dodal, da se je nezadovoljstvo čutilo tudi, ko je bil na obisku v Vatikanu. "Papež je pač pozval, da naj odstopita in to sta tudi storila. Lahko pa rečem, da so bili že nekaj časa v Vatikanu taki glasovi, da se to lahko zgodi," je dejal Erjavec v izjavi za medije v Naklem.

 Predsednik republike Borut Pahor pa se je danes popoldne v telefonskem pogovoru zahvalil dosedanjemu ljubljanskemu nadškofu metropolitu in predsedniku Slovenske škofovske konference Antonu Stresu za njegovo vidno vlogo pri krepitvi družbene solidarnosti, strpnosti in sprave, so sporočili iz Pahorjevega urada. Kot so še zapisali, so bili po Stresovi osebni zaslugi "premagani mnogi stari predsodki in je postal dialog različno mislečih bolj pristen in iskren". Ob koncu pogovora je predsednik republike Stresu zaželel veliko osebnega zadovoljstva in vse dobro.  

Teologa Ivana Štuheca je odstop nadškofov Antona Stresa in Marjana Turnška prizadel, saj je prepričan, da sta bila primerni osebi za ta položaj in nista imela namena Cerkve voditi kot finančnega holdinga. Meni, da je ukrep zoper njiju prehiter in prehud, najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije pa da nekaznovani ostajajo v zaledju. Po besedah Štuheca lahko sicer pri finančnem zlomu mariborske nadškofije govorimo o objektivni odgovornosti dosedanjega ljubljanskega nadškofa Stresa in dosedanjega mariborskega nadškofa Turnška. Vendar bo po njegovem mnenju večina vernikov in klerikov v mariborski nadškofiji zaradi njunega odstopa prizadetih.

"Odhaja nadškof, ki je izrazito duhovna osebnost in niti približno, nikoli v svojem življenju, niti z eno potezo niti vizijo ni zagovarjal Cerkve kot finančne ustanove. Sedaj pa je na tej argumentaciji moral ponuditi odstop," je glede Turnška dejal Štuhec. Kljub temu da sta Stres in Turnšek sprejela del odgovornosti, pa tudi po mnenju Štuheca najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije ostajajo v zaledju. Spomnil je, da dosedanja nadškofa nikoli nista sprejemala odločitev glede finančnih in gospodarskih zadev v škofiji, "ne da bi imela v ozadju utemeljene argumente, ki sta jima jih pripravljali ekonomska in pravna stroka. Od te t. i. stroke in ljudi, ki so v teh ustanovah nosili formalno odgovornost, še nihče ni bil kaznovan," je opozoril teolog Štuhec.

V povezavi z mariborsko nadškofijo je spomnil tudi na vlogo bank. Te so "dajale kredite na osnovi premoženjskih jamstev, ki so jih kreditojemalci tudi dokazovali". "Ljubljanska banka Zvonu ni dala kreditov na lepe oči," je poudaril Štuhec in dodal, da banke danes od vseh svojih kreditojemalcev zahtevajo enako kot takrat, ko je njihovo premoženje imelo drugo vrednost. Banke v svetovnem merilu tako po ocenah Štuheca delajo veliko krivico in so eden od glavnih povzročiteljev gospodarske krize. Priznava sicer, da se Cerkev "v takem kontekstu in tako globoko" ne bi smela znajti.

Torej tisti, ki so v mariborski nadškofiji odločali o ekonomskih vprašanjih, nikoli ne bi smeli v tako velika tveganja, je poudaril. Pri tem kot odgovornega izpostavlja nekdanjega mariborskega ekonoma Mirka Kraševca, škofe pa v primeru, da nad tem niso dovolj bdeli. Štuhec sicer ne ve, ali bodo odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije kazensko odgovarjali, saj da tudi ne ve, ali so dejansko ravnali protizakonito. Prav tako ne napoveduje, ali bo odstop obeh nadškofov bistveno pripomogel k ugledu Cerkve na Slovenskem. (STA, mm)