Jaklič pod drobnogledom KPK

KPK: Jaklič komisiji ni nikoli sporočil premoženjskega stanja

V Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) navajajo, da je nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič zavezanec za nadzor nad premoženjskim stanjem, a svojega premoženjskega stanja komisiji ni nikoli sporočil. Zato je komisija uradu za preprečevanje pranja denarja in davčni upravi podala pobudo, naj ugotovita dejansko stanje premoženja Jakliča. Kot so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije, Jaklič svojega premoženjskega stanja komisiji nikoli ni sporočil, iz njegovega neodzivanja na pozive komisije pa "je razvidno sistematično izogibanje izpolnitvi te dolžnosti".

Jaklič bi moral svoje premoženje komisiji prvič prijaviti v 75 dneh po uveljavitvi zakona v letu 2010, pozneje v celoti na elektronskem obrazcu do 31. januarja 2012 in nazadnje v mesecu dni po prenehanju funkcije direktorja Lekarne Ljubljana, torej do konca aprila 2013. Komisija ga je k temu tudi pozivala, a Jaklič pošte ni dvigoval, zato mu je bila pošiljka na koncu puščena v hišnem predalčniku in je nastopila fikcija (domneva) vročitve, navajajo v protikorupcijski komisiji. Kljub temu na poziv ni odgovoril in do izteka roka komisiji ni sporočil premoženjskega stanja.

"Komisija bo nadaljevala z vodenjem prekrškovnih postopkov v zvezi z opustitvami prijave premoženjskega stanja, kjer so za to izpolnjeni pogoji," so zapisali v sporočilu za javnost. Ker komisija svojih pristojnosti pri nadzoru premoženjskega stanja zaradi neodzivanja zavezanca v konkretnem primeru ne more izvajati, so uradu za preprečevanje pranja denarja in Davčni upravi RS podali pobudo, naj ugotovita dejansko stanje premoženja Jakliča in podatke posredujeta komisiji, da bo lahko nadaljevala z izvajanjem svojih pristojnosti. Ob tem na komisiji poudarjajo, da je nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, visokih javnih uslužbencev in poslovodnih oseb subjektov javnega sektorja uzakonjen med drugim zato, da se zmanjšujejo možnosti za prikrite zlorabe javnih funkcij in položajev za pridobivanje zasebnih materialnih koristi. Zato bo komisija uporabila vse pristojnosti oziroma možnosti, ki jih ima na voljo, da bo dosežen namen zakona, so zapisali.

Časnik Dnevnik je danes poročal, da je Jaklič vse svoje nepremičnine v Sloveniji prepisal na soprogo. Hkrati je na vse prepisane nepremičnine vpisal pravico do brezplačnega dosmrtnega užitka ter prepoved odtujitve in obremenitve. S tem je svoje premoženje zavaroval pred morebitnimi upniki, še naprej pa bo lahko nemoteno uporabljal vse svoje nepremičnine. Jaklič na to odgovarja, da sta z ženo skupaj že skoraj 24 let in do sedaj premoženja nista razdelila. Sedaj sta to storila in razdelila premoženje, kar pa po njegovih trditvah nima nobene zveze s tožbami Vzajemne. "Vzajemna je tri tožbe že izgubila, bo pa tudi ostali dve, saj so bile tožbe vložene le kot pritisk name in nimajo nobene pravne podlage," poudarja.

Vrednost Jakličevih nepremičnin naj bi po poročanju Dnevnika znašala več milijonov evrov. Marko Jaklič, katerega parcele na Selu nad Polhovim Gradcem so po osmih letih postopkov postale zazidljive, opozarja, da bi že zdavnaj in brez spremembe občinskega prostorskega načrta moral dobiti gradbeno dovoljenje za objekt na posestvu. Ob tem poziva vse, naj "končno prenehajo z oteževanjem razvoja podeželja".

Jaklič namreč opozarja, da je na posestvu le obnovil 150 let staro gorsko kmetijo, ki bi se drugače podrla, saj je streha že padla notri. "Javno sprašujem vse odgovorne in medije, ali bi bilo to v redu," je zapisal v sporočilu medijem. Ob tem predvideva, da "glede na to, koliko časa traja vse skupaj, bi bilo očitno bolje, da bi se kmetija podrla". "To je možno le v Sloveniji, V Avstriji bi za obnovo gorske kmetije dobil 50 odstotkov nepovratnih sredstev," pravi Jaklič. Po Jakličevem mnenju bi že zdavnaj moral dobiti gradbeno dovoljenje brez spremembe občinskega prostorskega načrta. Navaja tudi, da njegov primer ni osamljen in da se je nanj v tem času obrnilo veliko ljudi s podobnimi težavami.

Po poročanju spletnega portala Žurnal24.si je občina Dobrova-Polhov Gradec s spremembami občinskega prostorskega načrta, ki ga je sprejela 10. julija, v uradnem listu pa je bil objavljen 26. julija, Jakliču podala pravno podlago, da legalizira na črno zgrajene objekte na svojem posestvu. Gradbena inšpekcija si sicer že od leta 2005 prizadeva za zrušenje Jakličeve hiše z gospodarskim poslopjem in bazenom. V začetku maja je inšpektorat zaradi napak v postopku izdal novo odločbo. Bazen je po uredbi, ki jo je pripravil minister v prejšnji vladi Zvonko Černač, enostavnejša zgradba, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje.

Mimogrede, ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci dejal , da bodo upoštevali priporočila iz revizije računskega sodišča glede Lekarne Ljubljana, ki se nanašajo na nepravilnosti pri amortizacijah in plačilu farmacevtom za mentorsko delo. Glede postopkov naročanja zdravil in glede LL Grosista pa ne bodo ukrepali, saj računsko sodišče ni zahtevalo nobenih ukrepov. Janković je povedal, da jim je računsko sodišče dalo 90 dni časa, da po priporočilu odpravi nepravilnosti samo na dveh točkah - pri poplačilu plač in obračunu amortizacije. To bodo, kot je napovedal, tudi storili.

Računsko sodišče je sicer ugotovilo tudi nepravilnosti pri naročanju, saj za več kot 100 milijonov evrov poslov niso izvedli preko javnih naročil, ter da LL Grosist ni bil ustanovljen v skladu z zakonom. A v revizijskem poročilu računsko sodišče ni naložilo, da bi morali izpeljati nov postopek za naročanje zdravil in karkoli narediti z LL Grosistom, je pojasnil Janković. Lekarna Ljubljana si je namreč nedavno prislužila negativno mnenje računskega sodišča. Največji očitek je kršitev predpisov o javnem naročanju, saj da je zavod pri podjetju LL Grosist, katerega večinski lastnik je, kupil za najmanj 101.471.575 evrov zdravil in medicinskih pripomočkov mimo javnih naročil.

Sodišče je sicer pri poslovanju Lekarne Ljubljana v letu 2011 ugotovilo več drugih nepravilnosti. Med drugim je napačno obračunavala amortizacijo, zaradi česar so izkazovali nižji dobiček ter prenizko obračunali davek od dohodkov pravnih oseb. Nepravilnosti so nastale tudi pri razmejitvi nekaterih prihodkov in odhodkov na dejavnost javne službe in tržno dejavnost. Nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič, ki je zavod vodil v času opravljanja revizije, je poročilo označil za sramoto računskega sodišča.

Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar zagotavlja, da nekdanji direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič ni bil privilegiran pri pripravi sprememb občinskega prostorskega načrta, s katerimi so postale njegove parcele zazidljive. Pri presoji pobud občanov so upoštevali zgolj prostor, kjer posamezna parcela stoji, poudarja župan. Postopek obravnave Jakličeve pobude je bil po zagotovilih občine ves čas transparenten. Kot pojasnjujejo, je bila pobuda za spremembo namenske rabe Jakličevih parcel podana že 28. februarja 2006 in dopolnjena 13. aprila 2007. Stavbna zemljišča na tem območju so bila določena že v osnutku prostorskega načrta leta 2007, dodajajo. "Jaklič ni bil v nobenem privilegiranem položaju, da bi njegovo pobudo obravnavali kako drugače kot vse ostale," je zagotovil Setnikar.

Spletni portal zurnal24.si je sicer izpostavil primer, da je občina zavrnila pobudo za spremembo v zazidljivo za parcelo, ki stoji med dvema hišama in na kateri že stoji pred mnogimi leti na črno zgrajena hiša. Vendar pa župan pravi, da takšnega primera ne poznajo. "Naj povedo konkretno, za katero parcelo gre, in bomo pogledali, za kaj gre," je dejal. Občina Dobrova-Polhov Gradec je 10. julija sprejela spremembe občinskega prostorskega načrta. Kot navajajo na občini, so prejeli 490 pobud za spremembe prostorskega akta, vsaj delno so upoštevali 48 odstotkov vseh pobud. "Občina bo v prihodnje poskušala ugoditi še vsem ostalim občanom, katerim v tem postopku glede na strogo zakonodajo ni bilo moč pozitivno rešiti vloge, pač pa si bo prizadevala v sodelovanju s posamičnimi resornimi ministrstvi najti ustrezne rešitve," še dodajajo na občini.

Kot izpostavljajo, je veliko interesa za večjo poselitev v občini zaradi njene neposredne bližine Ljubljane. A velik razvojni problem predstavlja pomanjkanje delovnih mest, poleg tega velik del občine sodi v krajinski park Polhograjski dolomiti, v dolinskem delu občine se nahajajo poplavno ogrožena območja, razvojne možnosti za gradnjo pa v tem delu omejujejo tudi najboljša kmetijska zemljišča. Poudarjajo, da so želeli z novim prostorskim načrtom predvsem zadovoljiti razvojne in življenjske potrebe občanov, brez da bi s tem prišlo do nepotrebnih širitev stavbnih zemljišč za namen organizirane in večstanovanjske gradnje. Kot pravijo, so bili z utemeljevanjem mnogih sprememb namenske rabe prostora na pogajanjih s pristojnimi državnimi nosilci urejanja prostora uspešni, čeprav ne v vseh primerih. (STA, mm)