Mišič na čelu Luke Koper

Bratuškova napovedala proučitev ukrepov zaradi imenovanja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper

Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob robu neformalnega sestanka vlade, na katerem razpravljajo o proračunu za prihodnje leto, v neuradni izjavi komentirala tudi imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper. Ocenila je, da je nedopustno. Zjutraj se bo tako, kot je dejala, "usedla s svojimi sodelavci in proučila ukrepe". Nadzorniki Luke Koper so namreč danes Gašparja Gašparja Mišiča imenovali za novega predsednika uprave družbe.

Gašpar Mišič je minuli teden sicer odstopil z mesta državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade, a so kljub temu iz političnih strank, tudi iz koalicije, prihajali očitki, da gre za politično kadrovanje. Bratuškova je minuli teden na novinarski konferenci po seji vlade sicer povedala, da je Gašparju Mišiču predlagala, da se odpove kandidaturi za mesto predsednika uprave Luke Koper. O njegovi primernosti za ta položaj se premierka ni želela konkretneje opredeljevati. Poudarila je, da to, kako se bodo odločili nadzorniki Luke Koper, ni v njeni pristojnosti, in da v takem sistemu, kot je zdaj, tudi ne želi vplivati na nadzornike.

Je pa dodala, da upa, da se zavedajo, da tudi odškodninsko odgovarjajo za svoje odločitve. Povedala je še, da bi si želela, da se "v družbah, sploh pa tako velikih, vodstvena mesta zasedejo s soglasjem nadzornega sveta in ne s preglasovanjem". Bratuškova je sicer napovedala tudi skorajšnjo razpravo v koaliciji o tem, kako bi upravljanje družb v državni lasti uredili tako, da bi se rešili političnega kadrovanja ali zelo jasno povedali, kdo kadruje. Omenila je sicer tri možnosti: popolna privatizacija, ki je sama sicer ne zagovarja; da se odločanje o nadzornikih vrne vladi, saj bi bila potem odgovornost res na premierki in ministrih; ali pa da se z razpisom poišče upravljavca za državno premoženje. Sama meni, da bi bila najboljša rešitev zadnja.

Na imenovanje Gašparja Mišiča sta se odzvala tudi dva vidnejša člana Pozitivne Slovenije. Vodja poslanske skupine te stranke Jani Möderndorfer je na Twitterju zapisal, da je treba takrat, ko 70-odstotni lastnik nima več vpliva na odločitve o svoji lastnini, tiste, ki odločajo v imenu lastnika, zamenjati. Država je namreč skupaj s Kadom in Sodom skoraj 70-odstotna lastnica Luke Koper. Po mnenju obrambnega ministra Romana Jakiča pa se mora nadzorni svet, ki ne upošteva stališča lastnika, vprašati, v imenu koga odloča. "Tako ravnanje je nedopustno," je še na Twitterju zapisal Jakič.

V Civilni družbi za pravično Slovenijo označujejo kandidaturo Gašparja Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper kot primer brutalnega političnega kadrovanja. Po njihovem mnenju ta primer kaže, da aktualna vladajoča garnitura in njeni vidni predstavniki državo razumejo kot poligon za zadovoljevanje lastnih materialnih in finančnih interesov.

Vehementno zatrjevanje donedavnega državnega sekretarja v kabinetu predsednice vlade, da ni politični kandidat za mesto predsednika uprave Luke Koper, kaže na brezmejno sprenevedanje, še posebej ob številnih siceršnjih izjavah o nasprotovanju političnemu vplivu v gospodarstvu in zavzemanju za strokovno vodenje gospodarskih družb, pišejo v Civilni družbi za pravično Slovenijo.

"Odstop s političnega položaja tik pred zdajci in hkratna razglasitev, da ta isti ni več politik, pomeni primitivno norčevanje iz državljanov in zdrave pameti v tej državi. Slovenija je prepuščena najbolj problematični politični eliti," so zapisali v sporočilu za javnost. V omenjeni civilni družbi zato od premierke Alenke Bratušek in koalicije zahtevajo, naj prenehajo s sprenevedanjem in naj kot odgovoren skrbnik državnega premoženja preprečijo takšna imenovanja. Od njih zahtevajo tudi, naj predstavijo vladne ukrepe za dosledni umik politike in lobijev iz družb v državni lasti ter ukrepe za preprečitev tovrstnih političnih zlorab.

Prav tako pričakujejo, da se bo Komisija za preprečevanje korupcije na primer Gašpar Mišič odzvala z ustreznim postopkom ugotavljanja politične korupcije in ne zgolj z deklarativno izjavo njenega predsednika. V civilni družbi, ki združuje 44 gibanj in združenj, tako zahtevajo pozitivno kadrovsko selekcijo v vseh segmentih družbe, kjer bodo edina veljavna merila: etične vrednote, strokovna usposobljenost in izkušnje ter osebna odgovornost. (STA, mm)