Pristranske obtožbe

Histerija v zvezi s kemičnimi napadi odgovarja tistim, ki želijo vojaško intervencijo v Siriji, opozarja ruski zunanji minister Sergej Lavrov

Poročila o uporabi bojnih strupov v Siriji, zaradi katerih naj bi umrlo več kot 355 ljudi, so izzvala ostre odzive številnih vlad v svetu. Francija je za uporabo strupov obtožila sirsko vojsko in Bašarja Asada. Medtem so opazovalci OZN poskusili preiskati območje napadov, vendar so se znašli pod ognjem ostrostrelcev. Mediji v ZDA opozarjajo, da je s tem Sirija prestopila »rdečo črto«, Pentagon pa svoje pomorske sile premika bliže Siriji. Sledila so tudi opozorila druge strani. Sirski predsednik Asad je NATO opozoril pred »neuspehom« v primeru napada, pred hudimi posledicami pa so ZDA opozorili tudi v Iranu. Oglasil se je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je izrazil dvome v verodostojnost poročil o uporabi mednarodno prepovedanih strupov s strani sil redne sirske vojske.

»Uradni Washington, London in Pariz trdijo, da imajo neomajne dokaze o tem, da je za kemičnim napadom v Damasku sirska vlada, vendar teh dokazov doslej še niso javno predstavili. Kljub temu pa trdijo, da je bila 'rdeča črta' prekoračena. In sedaj slišimo še pozive k vojaškem posredovanju proti Asadu,« je dejal Sergej Lavrov na nepričakovani novinarski konferenci, ki je bila sklicana v Moskvi.  Lavrov je opozoril, da so bili »video posnetki incidenta na internetu več ur prej preden naj bi se incident zgodil,« ter da so »tisti, ki so vpleteni v dogodke, želeli sabotirati ženevske mirovne pogovore«, kar je »morda motivacija za oblikovnaje te zgodbe,« kajti »opozicija se očitno ne želi mirno pogajati«. V konfliktu, ki traja že več kot 30 mesecev, je namreč v zadnjem času sirska vojska dosegla več pomembnih zmag in zasedla številna območja, ki so bila doslej pod nadzorom upornikov in to kljub denarni, logistični ter pomoči v orožju, ki so jo ZDA ob sodelovanju zalivskih držav doslej nudile upornikom.

Spopad je z vpletanjem libijskega Hezbolaha in iransko podporo Asada dobil tudi verski značaj, saj se na fronti v Siriji spopadajo večinski suniti z manjšinskimi šiiti, ki pa so v večini tako na položajih v Siriji kot tudi v Iranu, kjer je večinsko prebivalstvo šiitsko. Vojna v Siriji je notranje še bolj razdelila tudi sosednje države, predvsem Libanon in Irak.

Poročila o uporabi strupenih plinov so prav tako nezanesljiva. Že večkrat doslej so zatrjevali, da naj bi pline uporabili pripadniki vladnih sil v Siriji, vendar so nekajkrat tudi diplomati OZN ugotovili, da so strupene pline v majhnih količinah uporabljali izključno pripadniki upornikov.  Ob tem tudi Zdravniki brez meja, ki so prvi izrekli obtožbe na račun uporabe strupenih plinov s strani sirskih vladnih sil, niso popolnoma nepristranska organizacija. Financirajo jih finančne skupine Goldman Sachs, Wells Fargo, Citigroup, Google, Microsoft, Bloomberg in Bain Capital, katerega lastnik je Mitt Romney in podobni dobrotniki. Njihove t.i. »neodvisne« skupine zdravnikov imajo skupaj z opremo sedeže na območjih, ki jih nadzorujejo uporniki, še posebej ob severni meji, kjer Sirija meji na članico zveze NATO, Turčijo. V pogovoru  za NPR je Stephen Cornish iz organizacije Zdravniki brez meja tudi pojasnil, da svojo pomoč zmeraj pošiljajo v območja izven nadzora sirske vojske.  Z drugimi besedami  - da je prišlo do uporabe kemijskega orožja in to prav s strani sirske vojske trdi organizacija, financirana s strani velikih ameriških finančnih korporacij, ki svojo pomoč usmerja izključno upornikom.  Tudi  njihove bolnišnice v Damasku so na območjih, ki jih v zadnjem času zavzemajo pripadniki sirske vojske. Zdravniki brez meja so ob tem tudi priznali, da ne morejo »z znanstveno natančnostjo« ugotoviti, kaj je povzročilo simptome«, o katerih so poročali, oziroma »kdo je bil odgovoren za napad«.

Pri tem je za razumevanje širšega konteksta dogajanja potrebno spomniti, tudi na to, kar je napisal s Pulitzerjevo nagrado nagrajen Seymour Hersh v eni od svoji knjig »Spremba smeri« že leta 2007. »Da bi spodkopale Iran, ki je večinoma šiitski, je Busheva administracija odločila, da spremeni svoje prioritete na Bližnjem vzhodu.  Administracija je sodelovala z vlado Savdske Arabije, ki je sunitska, da bi v Libanonu oslabila Hezbolah, šiitsko organizacijo, ki jo podpira Iran. ZDA so prav tako začele s tajnimi operacijami zoper Iran in Sirijo. Rezultat vsega tega je bila razširitev sunitskih ekstremističnih skupin, ki zagovarjajo militantno različico islama in so sovražne do ZDA ter simpatizirajo z Al Kaido«.  Ob tem so ZDA teroristične skupine v Siriji v zadnjem času tudi intenzivno poučevale prav glede uporabe kemičnega orožja, katerega velike količine so po padcu Moamerja Gadafija na voljo tudi v Libiji. In vse bolj očitno postaja, da je Barack Obama zgolj nadaljeval s politiko Georga Busha mlajšega.

Ob tem uporaba kemičnega orožja sploh ni tako enostavna – Iračani so se naučili, da je na primer veliko bolje, če pline uporabijo tedaj, ko so više na terenu, saj lahko veter in drugi spremenljivi pogoji hitro škodijo tudi napadalcem. Uporaba plinov ima ob tem tudi zelo majhen odstotek učinkovitosti  - v prvi svetovni vojni na primer samo okoli 2 ali 3 odstotke. Ob tem je prav tako zelo nenavadno, da bi sirska vojska, ki v zadnjem času zmaguje ali vsaj učinkovito brani status quo, posegla prav po mednarodno prepovedanem orožju, ki že od začetka spopadov v Siriji velja za »rdečo črto« oziroma za razlog za intervencijo, ki lahko škodi zgolj Siriji in Iranu.  Tudi zaradi laži in fiaska v Iraku bo imela ameriška administracija zelo težko delo, da svetovno javnost na verodostojen način prepriča v resničnost zadnjih obrožb o uporabi kemičnega orožja s strani vladnih sil v Siriji.