Z ulic kmalu na mesto Alenke Bratušek

Skromna udeležba protivladnega protesta vstajnike dodatno spodbudila k vstopu v »resno« politiko

Imenovanje Gašparja Gašparja Mišića na čelo državnega podjetja Luke Koper in druga kadrovanja nove oblasti pod vodstvom Alenke Bratušek so spodbudili nov protivladni protest. Pred parlamentom se je včeraj zbralo okrog 300 ljudi, ki so zahtevali, kot so zapisali, »transparentno, nekoruptivno, neklientelistično in od ozkih političnih interesov neodvisno kadrovanje in upravljanje z državnim premoženjem«.

Tako kot na vseh t.i. dosedanjih vseslovenskih ljudskih vstajah so tudi tokrat po ulicah prestolnice odmevala gesla »Ne bomo plačali vaše krize!«, »Lopovi!«, »Denar ljudem, ne pa bankam« in »Oblast ljudem, ne pa strankam!«. Menjava oblasti, ki se je zgodila predvsem zaradi lanskih in letošnjih vstaj, se nikjer ne pozna, so prepričani udeleženci shoda. »Obstoječa vlada Alenke Bratušek nima moči, da bi naše zahteve uresničila, zato zahtevamo njen odstop in oblikovanje prehodne vlade narodne enotnosti, ki bo sposobna izvesti nujne ukrepe proti korupciji, klientelizmu in gospodarsko stabilizirala državo ter pripeljala državo do predčasnih državnozborskih volitev,« so še navedli vstajniki.

Protesti proti grabežljivi politični eliti, ki so vrhunec dosegli februarja, ko je na protivladni shod prišlo več kot 20 tisoč ljudi, so hkrati tudi protesti za novo družbeno ureditev, ki bi vključevala čim več pripadnikov družbe.

»Danes smo tukaj, ker je slovenski kapitalizem bankrotiral,« je Luka Mesec v imenu Iniciative za demokratični socializem pred vlado začel prebirati njihovo izjavo. »Izropana, obubožana in brez kakršnegakoli razvojnega modela je Slovenija ujeta v primežu domačih in mednarodnih kapitalističnih elit. Te jo silijo v tekmo z ostalimi državami, katera bo bolj pritisnila na svoje delavce, katera bo bolj znižala okoljske standarde in katera bo bolj pripravljena popuščati mednarodnemu kapitalu. To je edini razvoj, ki ga slovenske in evropske kapitalistične elite še lahko ponudijo. Doživeli smo konec kapitalizma s človeškim obrazom, doživeli smo konec sanj o socialni državi in kapitalistični blaginji. A s čimer elite ne računajo, smo mi, vstajniki. Mi ne bomo dopustili, da nam odvzamejo socialno državo, ne bomo dopustili, da nas pahnejo v večno brezposelnost in ne bomo dopustili, da nam uničijo prihodnost. Danes smo tukaj, da jim povemo, da so pogrešljivi, kot je pogrešljiva tudi njihova Evropska unija in kapitalizem. Mi imamo alternativo: demokratični socializem!« so njegove besede izzvenele v aplavz.

Pozorno je nastopajoče na Gregorčičevi poslušal Dušan Plut, geograf in član gibanja TRS. »Želel bi si, da pride do radikalnih sprememb na političnem zemljevidu Slovenije, ker se je izkazalo, da desna in t.i. leva opcija zagovarjata in tudi udejanjata razvojni program, ki dejansko ropa naravo in sočloveka. In kot tisti, ki se tudi z globalnimi problemi ukvarjam, vem, da obstaja razvojni model, ki bo omogočal dostojno življenje vsem prebivalcem našega planeta, ne da bi ogrožali prihodnost.«

Kaj bi morali kratkoročno storiti, je povedal njegov kolega Matjaž Hažek iz stranke TRS. »V Sloveniji imamo potencial 30.000 delovnih mest v lesni industriji. Potem je tu samooskrba v kmetijstvu, ki bi lahko dala okrog 10.000 delovnih mest. Namesto da neprestano govorimo, kako so stari in onemogli problem družbe, bi lahko spoznali, da je to prostor za zaposlovanje mladih. Če bi namesto zniževanja plač zato, da denar gre nekam, nihče ne ve kam, vsakdo raje dal odstotek ali dva od svojih dohodkov za varno starost, bi lahko zaposlili 30 tisoč mladih za pomoč ljudem na domu … To so perspektive in v štirih letih, kolikor bi ena vlada bila na oblasti, bi lahko odprli od 30 do 80 tisoč delovnih mest.« Hkrati bo treba razmisliti tudi o t.i. polni zaposlenosti, še meni nekdanji ombudsman. »Neoliberalizem je zmagal z idejo dvotretjinske družbe: veliko ljudi odpustiti, druge do konca zategniti. Eni umirajo od stresa, ker nimajo dela, drugi, ker imajo preveč dela, in sem zato prepričan, da bomo zato morali prerazporediti delovne obveznosti. Morda bi se na ta račun tudi zmanjšale plače – kar se seveda da sorazmerno: tisti, ki imajo najmanjše, se jim ne zmanjša, tisti, ki imajo večje, pa –, bi pa dobili nova delovna mesta. Mislim, da bi na to ljudje pristali, saj bodo tako tudi njihovi otroci lažje prišli do službe.« Ne bo kar naenkrat raj v Sloveniji, še dodaja Hanžek. »Treba bo močno stisniti, a bomo stiskali z vizijo, s perspektivo. Drugače pa nas bodo drugi stisnili brez vizije.«

Varčevanje brez vizije se tudi po padcu prejšnje vlade nadaljuje. Zato je število udeležencev protesta marsikoga razočaralo. »Vsi jih poznamo, vsi se o vladnih ukrepih pogovarjamo, vsi to gledamo na poročilih, na družabnih omrežjih ni nič drugega kot pizdenje čez ukrepe oblasti. Ko pa imamo možnost javno izraziti to nestrinjanje s trenutnim stanjem in dogajanjem, nas pa ni. Kako naj si to razložim? To je sramota. Če nimamo toliko jajc, potem si ne zaslužimo samostojne države. Če nismo toliko pripravljeni storiti za to, kar se nam zdi prav, da gremo na lepo sončno popoldne za eno urico se pokazat na en trg, potem pa naj imajo to državo. Očitno je nismo vredni,« je razmišljal glasbenik Miha Blažič, bolj znan po njegovem vzdevku N'toko, ki se protestov udeležuje vse od začetka.

Tudi Plut s številom protestnikov ni bil zadovoljen. »Zelo sem razočaran nad ljudmi, ki so najbolj prizadeti in ki bodo v prihodnje najbolj prizadeti – delavci, kmetje in precejšen del mlade generacije, da jih ni tukaj in da ne vzamejo svoje usode v svoje roke.«

A vsi nad udeležbo niso obupovali. »Vem, da je to proces, da mora biti proces. Revolt se razvija in ni razloga in ni bojazni, da propadajoča ekonomija in vse to zadolževanje, s čimer si politične elite poskušajo kupiti socialni mir, ljudi ne bi pognala na ulico. Ko bodo začutili, kako se jim direktno iz žepov jemlje s temi ali onimi davki in kako potem ta denar ponika, recimo samo v zdravstvu 500 milijonov evrov na leto, bodo prišli,« je dejal pisatelj Vlado Žabot, ki je pričakoval še manjši odziv.

Matija Solce, začetnik Protestivala, ki je mrzle zimske protestne shode popestril z nastopi različnih umetnikov in kulturnih ustvarjalcev, je izrazil celo skepso nad samim protestiranjem na ulicah. »Mislim, da smo dosegli, kar se je dalo na tej ravni doseči. Če hočemo narediti sistemske spremembe, moramo spremeniti način izražanja – ne več ulični protesti, ampak sistemsko začeti graditi od spodaj gor. Delovati moramo najprej na lokalni ravni. Naše nestrinjanje z vladnimi ukrepi in odgovore na vprašanja, kako naprej, bi morali iskati tudi na tribunah, podobnih tisti, ki se je januarja zgodila v Cankarjevem domu. Zdaj sploh nismo nevarni, sploh nimamo moči – tako izražamo kvečjemu svojo nemoč,« je razmišljal virtuoz harmonike in lutkar.

To, da se samo pokažeš na ulici ali trgu res ni dovolj, meni tudi N'toko, a ni ničvredno: »Vidim Španijo, Grčijo, tudi tam niso nič pomagala vsa ta gibanja. Ampak najbolj se mi zdi patetično in sramotno pasti brez boja. To, da si ti ta čas doma sedel na kavču in gledal tekmo, medtem ko so se sprejeli zakoni, ki bodo deprimiral in tebe in tvoje starše in tvoje otroke, se mi zdi nekaj, kar si človek enostavno ne more dopustiti. Z ignoriranjem tega, kar se dogaja, to ne bo šlo stran.«

Da samo s protesti ne bodo dosegli želenih sprememb, se vstajniki iz gibanja Vseslovenske ljudske vstaje, Odbora za pravično in solidarno družbo, gibanja in stranke TRS, Iniciative za demokratični socializem, Koordinacije kulturnih organizacij Slovenije, Društva slovenskih pisateljev in iz iniciative SRP, ki so se skupaj udeležili včerajšnjega protivladnega shoda, zavedajo. Pripravlja se koalicija teh vstajniških gibanj in iniciativ. »Bili bi enakopravno združenje, kjer bi vsi nastopali pod enim imenom, poleg posameznega kandidata pa bi bilo napisano, od kod izhaja, da se posamezna gibanja in stranke ne bi utopile v tej koaliciji. Prepričan sem, da je treba poleg enotnosti obdržati tudi neko različnost, kar sicer pomeni – sam sem to videl, ko sem bil v Grčiji na kongresu Sirize – naporne in dolgotrajne pogovore, ampak to je demokracija,« je načrte pojasnil Hanžek. »Vsak naj izvoli, ali bo ostal doma in igral lepo dušo in gledal, kako Slovenija propada, ali pa se bo pridružil neki skupini, ki bo prišla z dovolj resnim programom. Samo to dvoje obstaja,« je na svoj način k sodelovanju pri preoblikovanju slovenske družbe pozval član Odbora in filozof Boris Vezjak.