Erjavec lažnivec?

Politiki bi morali skrbno pretehtati tudi podatke o nasprotovanju novi vojni v Siriji, ki je prisotno v veliki večini sveta

Slovenski zunanji minister je lažnivec. Tako je rekel ruski predsednik Vladimir Putin. No, ne čisto zares, ampak posredno, saj so se njegove besede nanašale na Johna Kerrya. V resnici je Vladimir Putin dejal, da je lažnivec ameriški zunanji minister John Kerry, o čemer so poročali tudi ameriški mediji.  Toda glede na to, da je slovenski zunanji minister ponovil besede ameriškega zunanjega ministra, ko je dejal, da je kemično orožje zagotovo »uporabil sirski režim« in da naj bi dokaze o tem nato v Vilniusu (kjer se je pred napadom na Irak nekoč že podpisovala deklaracija koalicije voljnih) izvedel prav od Johna Kerrya, se Putinove besede vsaj posredno dotikajo tudi Karla Erjavca in vseh drugih zunanjih ministrov EU, ki se že pred predstavitvijo ugotovitev strokovnjakov OZN strinjajo s sklepi State Departmenta o kemičnih napadih v Siriji.

Kdo bo imel na koncu prav, bomo morda videli že kmalu, morda pa šele čez mnogo let, odvisno od vrste, teže dokazov in umetnosti njihove prezentacije oziroma skrivanja. Toda za Vladimirja Putina so zadeve jasne že sedaj. Ko je govoril na Svetu za človekove pravice je namreč v zvezi s tem, kako ameriški zunanji minister zmanjšuje vlogo upornikov, povezanih z Al Kajdo v sirskem konfliktu, dejal naslednje: »To je bilo zame zelo neprijetno in presenetljivo. Pogovarjali smo se z njimi (Američani) pod predpostavko, da so dostojni ljudje, toda on laže in ve, da laže. To je žalostno,« je dejal Putin. V torek so namreč v senatnem odboru za zunanje zadeve Johna Kerrya vprašali, ali se je Al Kajda morda še bolj infiltrirala v sirsko opozicijo, Kerry pa je dejal, da je to »v osnovi netočno« ter da »opozicija postaja vse bolj zmerna«. V poznejših izjavah po Putinovi kritiki se je Kerry sicer nekoliko popravil in priznal, da je v vrstah 'upornikov' v Siriji od 15 do 25 odstotkov 'ekstremistov'. Tiskovna predstavnica State Departmenta je izjavo Vladimirja Putina kljub temu že označila kot »absurdno« in opozorila, da je Kerry »odlikovani vojni veteran«. Kerry se je namreč boril v vietnamski vojni.

V poznejšem pogovoru za Huffington Post, v katerem je Kerry pojasnjeval zakaj meni, da lahko ameriški predsednik celo v primeru zavrnitve avtorizacije uporabe sile s strani Kongresa ukaže napade na Sirijo, se je ameriški zunanji minister dotaknil tudi tega, kar je o njem dejal Putin in komentiral še vrsto drugih zanimivih zadev. V pogovoru je tudi dejal, da se Putin moti glede ocene pomena in vloge ekstremistov, med katere ZDA prištevajo 18 skupin, v nekem trenutku pa je ameriški zunanji minister dejal tudi, da »v kolikor ne ustavimo Sadama ... mislim na Bašarja Asada ...«, zaradi česar je novinar takoj dodal, da je Kerryev lapsus – ker je podzavestno zamenjal usmrčenega iraškega voditelja Sadama Huseina in sirskega predsednika Bašarja Asada - »popolnoma razumljiv freudovski spodrsljaj«.

Novinar ga je nato vprašal naslednje: »Govorili ste s Putinom. Blizu ste si s Sergejem Lavrovom, ruskim zunanjim ministrom. Kaj je vaš odgovor Putinu, ko vas označuje za lažnivca na svetovni sceni?« Kerry je dejal: »No, Lavrov se je včeraj (četrtek) pogovarjal z menoj in mi jasno dejal, da je tu bilo očitno nekaj narobe s prevodom in da on razume ... Glejte, stvari se dogajajo v tem procesu in jaz zaradi tega ne bom postal oseben.« Na vprašanje novinarja: »Ali se je Lavrov opravičil v imenu Putina?« je Kerry odgovoril, da se »ne želi vpletati v osebne pogovore« in da je »prepričan, da se moramo ukvarjati z večjimi problemi«. Novinar je nato vztrajal, da je »dejstvo, da je dejal, da je vaša informacija napačna in da ste to vedeli«. John Kerry pa je odgovoril: »No, to je napačno. V mojem pričanju je 18-krat omenjeno, da je Al Kajda na terenu in da deluje, da so to slabi fantje in da del naših skrbi izvira iz tega, da so prisotni tukaj. Ne bi rad še naprej vrtal po tem. To je tisto, kar bi vaši bralci in poslušalci morali razumeti.«

Morda je Kerry s tem odgovoril Putinu tudi v imenu Karla Erjavca, vendar bi vsi politiki, ki želijo začeti novo vojno - še posebej vsi iz koalicije voljnih v času nezakonitega napada na Irak leta 2003, med katere spada tudi Slovenija - morali skrbno pretehtati tudi podatke o nasprotovanju novi vojni, ki je prisotno v veliki večini sveta. Po zadnji Gallupovi raziskavi je v ZDA podpora za napad v Siriji najnižja v zadnjih letih. V ZDA namreč kar 51 odstotkov Američanov ne podpira ameriške intervencije v Siriji (podpira pa jo 36 odstotkov, 13 odstotkov pa jih je neodločenih), v svetu pa jo ob tem podpira samo izrazita manjšina stalih ameriških zaveznic. Večina nasprotuje napadu celo v eni od za napad najbolj zagretih držav, Turčiji. Odstotki podpore za napad na Sirijo so v ZDA precej manjši kot v preteklosti. Intervencijo proti ZRJ zaradi Kosova je podpiralo 43 odstotkov vprašanih (in 45 odstotkov ji je nasprotovalo), intervencijo v Zalivski vojni je podpiralo 62 odstotkov vprašanih (in ji nasprotovalo 33 odstotkov), intervencijo v Afganistanu je podprlo 82 odstotkov (in ji nasprotovalo 11), vojno v Iraku je podprlo 59 odstotkov anketiranih (in ji nasprotovalo 37 odstotkov). Nič bolje ni niti v glavni ameriški zaveznici Franciji, v kateri po zadnjih raziskavah javnega mnenja, ki ga je opravil francoski časnik Le Figaro, kar dve tretjini vprašanih nasprotujeta napadu na Sirijo.