, 14:15  |  Politika

Po Dežmanovem mnenju je Slovenija civilizacijsko nezrela

Zgodovinar Dežman kritičen do namere, da se večino denarja porabi za spomenik žrtvam vojn

Po mnenju Dežmana je nemogoče, da se na račun spomenika preprečuje urejanje grobišč.

Po mnenju Dežmana je nemogoče, da se na račun spomenika preprečuje urejanje grobišč.
© Marko Pigac

Namen vlade, da bi večino proračunskega denarja za grobišča posvetila samo enemu spomeniku za vse žrtve vojn, po mnenju zgodovinarja in predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana pomeni, da se ne bo uredil grob nobeni žrtvi. S tem se po njegovem mnenju sporoča, da gradimo spomenik in ne pokopavamo mrtvih. Vlada je med razvojne programe za obdobje 2013-2016 uvrstila med drugim tudi postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije ter ureditev dveh jaškov v rovu sv. Barbare v Hudi Jami.

Dvoletni proračun za projekta znaša 700.000 evrov, znesek pa naj bi skoraj v celoti porabili za spomenik. Po oceni Dežmana se ne splača postaviti še tretjega spomenika z nekaj sto tisoč evri, saj je "nemogoče, da bi s tem denarjem uredili cel Južni trg v Ljubljani". Po drugi strani pa bi 700.000 evrov skoraj zadostovalo za ureditev grobišča v Hudi Jami - blizu prekopa žrtev in možnega vstopa javnosti v jamo, ocenjuje Dežman. Ureditev Hude Jame je sicer odvisna od razpisov, predvsem pa strokovnih služb, ki bodo določile profil projekta.

Po mnenju Dežmana je nemogoče, da se na račun spomenika preprečuje urejanje grobišč. Prepričan je, da gre pri tem "za politično izogibanje odgovornosti za urejanje prikritih morišč in grobišč". Zanj je strategija spravnega obeliska, kot je dejal za STA, preživeta. Kot grenko izkušnjo s spomeniki je omenil tistega v Kočevskem rogu, ki je postavljen tam, kjer niso bili ubiti Slovenci, ampak Srbi in Hrvati. Spomnil je na še nedokončan spomenik na Teharjih. "Smole slovenske politike je, da ne znamo nič do konca narediti," meni Dežman.

"To kaže na civilizacijsko nezrelost države Slovenije," je poudaril in opozoril na ukinitev službe za vojna grobišča pred leti. Slovenija je država z "impozantno dediščino vojnih grobišč iz prve in druge svetovne vojne in z najbolj tragično dediščino povojne komunistične morije, a nima ne službe za vojna grobišča in ne zagotavlja niti minimalnih sredstev za kakršen koli program vojnih grobišč", je opozoril. Kot pravi, je to problem tudi partizanskih grobov. Od vseh partizanskih grobišč jih niti sto ni vnešenih v register vojnih grobišč. Tudi to po njegovem mnenju kaže "zelo klavrno podobo partizanske veteranske organizacije".

Pri Hudi Jami, kjer so v kostnici v plastične zabojčke naloženi posmrtni ostanki 778 pobitih v rovu sv. Barbare, gre za uresničitev odločbe rudarske inšpekcije, po katerem bi jašek I v rovu rekonstruirali, jašek II pa zasipali. To vključuje pripravo projekta za prekop vseh žrtev, razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, pričetek postopkov za ureditev lastniških razmerij, ureditev spominskega območja in muzeja za javnost v letu 2014 ter priprava rešitve dokončnega mesta in načina pokopa žrtev, je pojasnil Dežman. Naslednje naloge komisije pa so ureditev registra vojnih grobišč, nadaljevanje topografskih in arheoloških raziskav vojnih grobišč. (STA, mm)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.