Človeška veriga za Katalonijo

Katalonci z več stokilometrsko človeško verigo za neodvisnost

Katalonci, ki so naklonjeni odcepitvi svoje pokrajine od Španije, so včeraj sklenili 400 kilometrov dolgo človeško verigo. V podporo prizadevanjem za izvedbo referenduma o politični usodi Katalonije, ki mu Madrid nasprotuje, si je v mestih in vaseh ob obali pokrajine na severovzhodu Španije roke podalo več sto tisoč Kataloncev. Udeleženci so verigo sklenili na nacionalni praznik, s katerim v Kataloniji obeležujejo dokončni poraz lokalnih vojaških enot s strani sil španskega kralja Filipa V. leta 1714. V spomin na leto, ki za številne katalonske nacionaliste predstavlja začetek treh stoletij zatiranja v okviru španske države, so si roke odločili podati natančno ob 17.14.

Katalonci so se v 86 mestih in vaseh ob obali Katalonije v pripravah na človeško verigo zbirali že ves dan. Po navedbah notranjega ministra katalonske regionalne vlade Ramona Espadalerja se je zbralo kar 1,6 milijona ljudi. Avtomobili in stavbe so imeli izobešene katalonske nacionalistične zastave z rumenimi in rdečimi progami ter belo zvezdo na modri podlagi. Shod je minil mirno, je na Twitterju objavil Espadaler. Z verigo, imenovano Katalonska pot proti neodvisnosti, so organizatorji posnemali največji protest proti sovjetski oblasti, ko je leta 1989 okoli dva milijona ljudi sklenilo roke in s 600 kilometrov dolgo človeško verigo od Vilniusa prek Rige do Tallinna izrazilo zahtevo po neodvisnosti. Estonija, Latvija in Litva so neodvisne postale dve leti pozneje.

Katalonski regionalni predsednik Artur Mas je sicer za prihodnje leto obljubil referendum o morebitni odcepitvi Katalonije od Španije. Vlada v Madridu prizadevanjem nasprotuje in napoveduje, da bo izvedbo referenduma blokirala. Kot je v torek dejal španski zunanji minister Jose Manuel Garcia-Margallo, bi bil referendum "enostranska razglasitev neodvisnosti, ki bi imela resne posledice za Španijo pa tudi Katalonijo". Slednja bi se po njegovih besedah morala "posloviti od Evropske unije". Mas mu je odgovoril z besedami, da je Katalonce prihodnje leto "treba povprašati o njihovi politični prihodnosti". Napovedal, je, da bo v ta namen uporabil vsa "pravna in demokratična sredstva". Včerajšnjega zborovanja se sicer ni udeležil, saj je, kot je dejal, politični voditelj vseh prebivalcev Katalonije, tudi tistih, ki želijo ostati del Španije. (STA, mm)