»Zadovoljni ljudje, dolgočasen volilni boj«

V Nemčiji odprtje volišč, oči uprte v evroskeptike

V Nemčiji, najmočnejšem evropskem gospodarstvu, so se ob 8. uri odprla volišča. Vrata bodo zaprla ob 18. uri, kaj bodo prinesli rezultati, pa je težko napovedati, saj sta vladajoči črno-rumeni tabor in rdeče-rdeče-zelena opozicija praktično izenačena. Za dodatno razburjenje utegne poskrbeti evroskeptična Alternativa za Nemčijo. Po različnih ocenah se bo do 20 odstotkov volivcev šele v zadnjih 72 urah odločilo, za katero stranko bodo glasovali.

»To lahko ocenjujemo kot pozitivno ali negativno, a vsekakor je volilni boj zato v zadnjih metrih nepredvidljiv (...) Resnično se lahko zgodi marsikaj,« je še v soboto zvečer menil novinar enega glavnih nemških dnevnikov taz Matthias Lohre. Kot najverjetnejši izid volitev sicer v Nemčiji napovedujejo ali nadaljevanje dosedanje črno-rumene koalicije CDU/CSU in FDP, če bo slednji uspel preboj v parlament, ali pa oblikovanje velike črno-rdeče koalicije CDU/CSU in SPD, kakršno je Angela Merkel že vodila v letih 2005-2009. Te bi si najbolj želela tudi večina Nemcev.

»Vse bo odvisno od nekaj odstotnih točk oziroma od tega, ali se bosta v bundestag prebili FDP in Alternativa za Nemčijo, vse to se lahko spremeni še v zadnjih metrih,« je posvaril Lohre. Še posebej je za razburjenje poskrbela Alternativa za Nemčijo (AfD), ki se zavzema za konec evrskega območja in vrnitev nacionalnih valut. Potem ko je dolgo nihče ni jemal resno, ji namreč zadnje ankete napovedujejo več kot štiri odstotke glasov. In ker bi ji utegnilo danes svoj glas dati še precej t.i. protestnih volivcev, ki se za odhod na volišče odločijo v zadnjem trenutku, je precej verjetno, da ji bo uspel preboj. To bi skoraj zagotovo uničilo še zadnje možnosti za črno-rumeno vlado.

Lohre in tudi njegov kolega iz uglednega nemškega tednika Zeit Mark Schieritz sicer ne verjameta, da bi AfD lahko nato prišla v koalicijo, podobno kot tudi ne verjameta v morebitno rdeče-rdeče-zeleno koalicijo SPD, Zelenih in Levice. »Realistični možnosti sta črno-rumena ali velika koalicija. Vse drugo bi bilo presenečenje,« je prepričan Schieritz. A obenem oba poudarjata, da bi že sam vstop AfD v bundestag bistveno spremenil celoten diskurz o EU in evru v Nemčiji. »To bi bil res omembe vreden dogodek. Prvič bi v bundestag prišla stranka, ki je bolj desna od unije (...) Dosegla bi, da bi se začelo ponovno razpravljati o tem, ali naj se evro ohrani ali ne. S tem bi se nemška strankarska arena močno spremenila,« opozarja Schieritz.

Zadnji tedni volilnega boja so bili zanimivi - SPD je pridobivala po uspešnem televizijskem soočenju njihovega kanclerskega kandidata Peera Steinbrücka z Merklovo, Zeleni so izgubljali zaradi sicer stare, a sedaj ponovno aktualne pedofilske afere, FDP je v obupu sprožila kampanjo za t.i. druge glasove, pojavila se je realna možnost za vstop AfD v parlament. Lohre sicer izpostavlja, da je bila kampanja na splošno 'vsebinsko izjemno revna'. »Nihče si ni upal polarizirati, kjer bi lahko. Večina politikov se je bala zastopati stališče, ki bi lahko prestrašilo volivce. Vsi se gibajo nekje v sredini.« Razlog za to je po njegovem dejstvo, da je ljudem načeloma všeč sedanji gospodarski položaj in ne želijo velikih sprememb. »Zadovoljni ljudje, dolgočasen volilni boj,« pravi.

Na splošno tako velja, da revolucionarnih sprememb v politiki Nemčije niti doma niti širše v Evropi tudi v primeru, da se po volitvah oblikuje velika črno-rdeča koalicija, ni pričakovati. »Morda malo lažji pogoji za zadolžene države, kot je Grčija, in nekaj več socialdemokratskih elementov doma, kaj bistvenega pa ne,« meni Schieritz. Nadaljevanje črno-rumene naveze pa bi tako ali tako pomenilo nadaljevanje po v minulih letih zastavljeni poti. (STA, mm)