Bo socialna država res preživela?

Bratuškova: S proračunom 2014 se ohranja socialna država

Premierka Alenka Bratušek je poslancem koalicije predstavila predlog sprememb proračuna za leto 2014. Po sestanku je izrazila veselje, da poslanci podpirajo napore vlade za pripravo dokumenta in dejstvo, da se ohranja socialna država. V letu 2014 bo proračunski primanjkljaj znašal 2,9 odstotka BDP, javnofinančni bo okoli pol odstotne točke višji. Kot je po dobrih treh urah sestanka pojasnila Bratuškova, so vsi skupaj veseli, da jim bo s proračunom uspelo ohraniti raven socialne države.

Poslanci so sicer po njenih besedah "malo manj zadovoljni" s tem, da na ta račun trpijo nekatere druge postavke, a ti posegi so bili potrebni, če so želeli ohraniti socialne pravice in pokojnine na ravni, kot so danes. Ob tem je poudarila, da so uspeli povečati sredstva za investicije, čeprav so te bolj ciljno usmerjene in se bodo financirale zlasti iz evropskih sredstev. Proračunski primanjkljaj v letu 2014 bo sicer znašal 2,9 odstotka BDP, v letu 2015 pa 2,4 odstotka BDP, je dejala premierka. Javnofinančni primanjkljaj bo medtem nekoliko višji, in sicer za približno pol odstotne točke.

Bratuškova verjame, da so to koraki, ki bodo prepričali tudi finančne trge, da je vlada na pravi poti in da bo Sloveniji v kratkem omogočeno pridobivanje novih finančnih virov po nižji obrestni meri, kot je danes. Ker se je "velikokrat govorilo in pisalo o vsem mogočem", je predsednica vlade znova jasno poudarila, da se vlada nikoli ni pogovarjala o zniževanju pokojnin, popolni ukinitvi regresa upokojencem, zniževanju minimalne plače ali dodatnih posegih v plače v javnem sektorju. Predlog proračuna po besedah prvaka SD Igorja Lukšiča kaže, da ima Slovenija vlado, ki postavlja ljudi na prvo mesto. "Slovenija ima vlado, ki ji je jasno, v kakšnem položaju je država, in ji je jasno, kako priti ven iz tega položaja," je dejal.

Vodilo proračuna je, da bi ljudje v teh razmerah živeli čim boljše, je še povedal Lukšič in dodal, da so v njem tudi nastavki za razvoj. Ta je ključen v prihodnjem letu, da bo Slovenija prišla iz krize in se bo lahko bolj suvereno uveljavila v odnosu do mednarodne javnosti. S predlogom je zadovoljen tudi vodja poslancev DL Rihard Braniselj. "Gre za velik dosežek vlade in koalicije," je poudaril, ob tem pa zagotovil, da je koalicija trdna in stabilna ter bo pogumno zakoračila v nestabilno politično jesen.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša po sestanku ni dal izjave, je pa že pred začetkom poudaril, da so v stranki s predlogom proračuna "do neke mere zadovoljni", zlasti zato, ker zagotavlja sredstva za pokojninsko blagajno in področje sociale. Dokument je na ravni predsednikov koalicijskih strank načeloma že usklajen, zato presenečenj pri njegovem sprejemanju ni pričakovati. Vlada ga bo v DZ predvidoma poslala v ponedeljek, pred tem ga bo v petek predstavila še socialnim partnerjem.

Kot je razvidno iz internega gradiva vlade, naj bi se v državno blagajno prihodnje leto steklo 8,63 milijarde evrov, odhodki pa so predvideni v višini 9,64 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal dobro milijardo evrov, kar je 500 milijonov evrov manj, kot pa je načrtovano letos. Pri tem je vlada že upoštevala načrtovani davek na nepremičnine, od katerega si obeta 216 milijonov evrov.

Davkov naj bi se sicer v proračun prihodnje leto steklo 561 milijonov evrov več, kot jih vlada predvideva pobrati letos. Poleg davka na nepremičnine bo k temu prispevala tudi zaustavitev zniževanja davka od dohodkov pravnih oseb ter odprava indeksacije pri dohodnini. Koalicijske poslanske skupine so sicer predlog proračuna na mizo dobile v torek, dan zatem, ko je Bratuškova javno napovedala, da bo na dokument vezala zaupnico. (STA, mm)