Revolucija IMF: obdavčite bogate!

Mednarodni monetarni fond (IMF) je v svojem zadnjem poročilu naredil »Kopernikanski obrat« v svoji politiki in sedaj predlaga višje obdavčitve najbolj bogatih posameznikov in podjetij

Mednarodni denarni sklad (MMF) je s svojim zadnjim opozorilom v Washingtonu, zapisanem v poročilu o naraščanju javnega dolga precej prestrašil najbolj bogate posameznike in podjetja, ki predstavljajo svetovno »smetano« enega odstotka odličnikov, ki v resnici upravljajo z usodo 99 odstotkov preostalega sveta. Sporočilo IMF-a je namreč preprosto – dvignite davke bogatim! S tem pa IMF misli tako na bogate posameznike kot na multinacionalke, kot je na primer Google, ki svoje bogastvo spretno skrivajo pred davčnimi inšpektorji tako, da kapital preprosto selijo iz davčne oaze v oazo. Ali pa si izborijo posebne davčne ugodnosti, zaradi katerih dolga leta ne plačujejo nikakršnih davkov, ali pa v najslabšem primeru - izjemno nizke davke.

Presenečenje je tudi to, da je IMF svoje priporočilo podal na letnem srečanju bankirjev centralnih bank, Svetovne banke in IMF-a v Washingtonu. Mnogi zato priporočilo IMF-a že vidijo kot »mini revolucijo« v svetovni finančni sferi, kar po svoje ni nenavadno, še posebej zaradi izjemnih težav, s katerimi se srečuje svetovni gospodarski sistem. Prav v ZDA te dni potekajo tudi napeti pogovori med republikanci in demokrati o dvigu ravni zadolževanja ZDA in sprejetju proračuna, ki je še zmeraj »zamrznjen«, zaradi česar delno ne deluje več celo ameriška vlada.

Predstavniki številnih nevladnih organizacij so bili nad priporočilom IMF-a tako presenečeni, da so morali večkrat natančno preučiti zapisana priporočila. IMF je namreč doslej namreč pogosto zavračal kritike nevladnih organizacij, ki zahtevajo reformo svetovnega gospodarskega sistema in dosledno branil interese »velikega kapitala«... »Priporočilo smo morali prebrati dvakrat, da bi ga razumeli. Zelo redko se zgodi, da bi bili predlogi IMF-a tako presenetljivi,« je dejal Nicolas Mombrial, predsednik organizacije Oxfam v Washingtonu. Vse doslej je namreč IMF ponavljal, da podpira ukrepe »varčevanja« in zmanjševanja državnih in socialnih izdatkov, da bi države na ta način zmanjšale svoje deficite. Z novim priporočilom se ta vidik zadeve obrača na glavo – tudi po oceni IMF-a torej največji problem niso več preveliki izdatki držav, pač pa premajhna vsota denarja, ki se nateče v državne proračune s strani najbolj bogatih in uspešnih podjetij in posameznikov po vsem svetu. To pa je natanko tisto, kar so v zadnjih letih in desetletjih trdili številni ekonomisti in pripadniki gibanj in organizacij, ki si prizadevajo za večjo družbeno enakost – torej liberalni in »levo« usmerjeni kritiki sedanjega gospodarskega sistema. IMF je vse doslej veljal, kot ocenjuje agencija AFP, za »zaščitnika finančne ortodoksije«.

Revolucionarno priporočilo IMF-a je zapisano v poročilu o davkih s podnaslovom »časi za obdavčevanje«. IMF podpira idejo višjih davkov za najbolj premožne, da bi se na ta način povečala legitimnost zmanjševanja javnih izdatkov ter zmanjšale neenakosti v družbi. Po oceni IMF-a bi že v primeru. Če bi bogate obdavčili tako, kot so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja to revnejšim državam prineslo do 0,25 bruto družbenega proizvoda več dohodkov, v primeru bogatejših, kot so ZDA, pa celo okoli 1,5 odstotka BDP-ja več. Samo v ZDA država zaradi luknjičave zakonodaje izgublja okoli 60 milijard dolarjev letno. IMF tudi zapiše, da se »priložnost, da se popravi mednarodna davčna arhitektura ponuja enkrat v stoletju« ter da »ni dobro prikrivati temeljna vprašanja«.

Da je 188 članic držav že zapravilo veliko priložnosti, da reši ta problem, ocenjuje tudi direktorica IMF-a Christine Lagarde, ki podpira zamisli o bolj pravični davčni politiki. V sami Franciji, od koder prihaja direktorica IMF-a je sicer zakon o 75-odstotni obdavčitvi najbolj bogatih doživel zavrnitev na francoskem vrhovnem sodišču, kljub temu pa francoski zunanji minister Pierre Moscovici še vedno podpira to idejo, predvsem zaradi zmanjševanja socialnih razlik. Tudi OECD, ki že dalj časa opozarja na nevarnost »davčnih oaz« in izogibanje plačevanju davkov s strani multinacionalk so veseli, da je IMF »stopil na njihovo stran«. Pascal Saint-Amans, vodja OECD-jevega centra za davčno policijo je dejal, da je v tej bitki »prostor za vsakega« in da IMF s svojimi analizami bistveno pomaga pri ocenjevanju položaja v svetovnem gospodarstvu.

Kljub temu pa tudi IMF čaka še veliko dela, kajti kljub »kopernikanskemu obratu«, ki ga je organizacija storila v zadnjem poročilu se v priporočilih IMF-a še vedno nahajajo tudi »stare« zahteve po zmanjševanju javnih izdatkov, zaradi katerih najbolj trpijo prav najrevnejši v družbah, ter za dvig DDV-ja, za katerega celo sam IMF priznava, da je »nepošten«, saj visoko obdavčuje prav izdelke, ki jih večina ljudi potrebuje za vsakdanje življenje. »Kopernikanski preobrat« IMF-a pa je pomemben tudi za Slovenijo, ki se sooča z enakimi dilemami kot druge države sveta. Vlada bi morala dobro premisliti, da z novimi davki ne bo znova udarila po žepu najbolj revne, saj je to očitno politika, ki jo ne podpirajo več niti najbolj ortodoksni »varuhi« velikega svetovnega kapitala.