Izrael ruši beduinske vasi

Izraelska vlada načrtuje rušenje več kot 40 beduinskih vasi in »selitev« več kot 40.000 beduinov, ki naj bi v svojih vaseh živeli »nezakonito«

V vasi al-Araqib, sredi izraelske puščave Negev te dni Izrael znova uničuje beduinske vasi – in to že 59-ič. V Izraelu sicer živi okoli 210.000 beduinov, predvsem v puščavi Negev in njeni okolici. Beduini živijo v velikem pomanjkanju in na robu revščine. Država se je na zadnji uničevalski pohod podala 7. oktobra. Družine beduinov so prisiljene zapustiti svoje domove, provizorične hiše in šotore, ki se ne skladajo z urbanističnimi načrti izraelske države, ki želi na mestu dosedanjih vasi videti – gozd.

Čeprav je izraelska vlada nad beduinske hiše poslala buldožerje, helikopterje in policiste, številni beduini ne želijo zapustiti svojih domov. »Moj sin sanja o tem, da bi nekega dne postal doktor in da bi odprl prvo zdravstveno kliniko v vasi. Njega in druge otroke vsak dan pošiljamo v šole. Mora imeti izobrazbo in normalno življenje,« je za Irish Independent povedal Aziz al Touri, starešina vasi. Toda možnosti za normalno življenje so vse manjše. Še ta mesec naj bi namreč Izrael dosedanjo politiko vlade z odločitvijo državnega parlamenta spremenil v zakon. In ta zakon bo omogočil izgon nič manj kot 40.000 beduinov, ki živijo v z vidika oblasti v Izraelu 13 nepriznanih vasi. Vendar pa beduini zavračajo  ‘selitev’ in trdijo, da so svoje ozemlje kupili že pred stoletji, že veliko pred ustanovitvijo države Izrael, da pa o tem žal nimajo pisnih pogodb, ker so bile pogodbe tedaj samo ustne. Temu se upirajo tudi številne izraelske organizacije za človekove pravice, ki sedanji korak vlade ocenjujejo kot »najhujšo humanitarno katastrofo« v zadnjih 40 letih. Ob tem so beduini že sedaj diskriminirani. Čeprav v južnem Izraelu predstavljajo 30 odstotkov prebivalstva, živijo na samo 3 odstotkih ozemlja. In če bi uspeli zmagati v pravnih bitkah zoper državo, potem bi imeli zagotovljenega še 2,5 odstotka ozemlja več za postavitev in ohranitev svojih vasi.

Beduini danes namreč v večini primerov ne živijo več kot nomadi, pač pa so se pričeli ukvarjati tudi s kmetijstvom in pridelavo hrane. Celo puščavska zemlja namreč ni jalova, pač pa jo je z nekaj vode mogoče spremeniti v rodovitno zemljo. Toda v večini primerov lahko vodo v Izraelu dobijo samo izraelska mesta, medtem ko beduinske vasi ostajajo izven zakona in brez možnosti uživanja ugodnosti državne infrastrukture. Beduini morajo zato po vodo zelo pogosto peš do cistern. V vasi al-Araqib je Židovski nacionalni fond dal celo izruvati beduinske olive in je nato namesto njih posadil nove sadike, ki jih sedaj zalivajo z vodo iz cistern, medtem ko beduini ostajajo še naprej žejni in brez vode.

Vse to so posledice zakona Prawer-Begin, s katerim je predvidena ‘selitev’ do 40.000 beduinov in uničenje okoli 40 vasi, ki jih ima izraelska vlada za »nezakonite«. Zakon je v juniju potrdil Kneset, parlament Izraela, vendar je za uveljavitev zakona potrebno še eno glasovanje. Izraelski premier Netanjahu je ob sprejemu zakona dejal, da bo ta zakon naredil “konec širitvi nezakonitih gradenj beduinov iz puščave Negev in integracijo beduinov v izraelsko družbo”. Ravnanje izraelske vlade je naletelo na proteste tudi v samem Izraelu, kjer so potekale demonstracije proti nameram vlade že v začetku avgusta v mestu Ar'Ara na severu Izraela. Amnesty International je Izrael že ob prvem uničevanju vasi Al-Araqib julija letos pozval, da naj takoj prekine z uničevanjem beduinskih domov. “Načrti Izraela v skladu z zakonom Prawer-Begin bi privedli do nasilnega izgona na desetine tisoče arabskih beduinov, državljanov Izraela. Načrt je nedvomno diskriminacijski in je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Izraela in ga ni mogoče sprejeti pod nobenimi pogoji,” je dejal Philip Luther, direktor programa Amnesty International za Bližnji Vzhod in Severno Afriko. Zakon je julija letos kritiziral tudi komisar OZN za človekove pravice Navi Pillay, ki je Izrael pozval, da ponovno oceni svoje načrte za spremembo bivališča beduinov in da uradno prizna njihova mesta in vasi.