Ljudje, ki nimajo izbire

Žrtve trgovine z ljudmi vse pogosteje migrantski delavci

Žrtve trgovine z ljudmi se pogosto ne prepoznajo kot take in so zato še bolj ranljive, so opozorili udeleženci današnjega posveta o učinkovitejšem boju in preprečevanju trgovine z ljudmi v Ljubljani. Izpostavili so predvsem vse bolj razširjeno problematiko migrantskih delavcev. Državna sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta je uvodoma opozorila, da so vprašanja spoštovanja človekovih pravic v času gospodarske krize prepogosto v ozadju, in čeprav ima Slovenija navzven status države, ki spoštuje pravice, so dejanske razmere po njenem mnenju zaskrbljujoče.

Da vprašanje trgovine z ljudmi še zdaleč ni le prostitucija, kot se pogosto zdi, je opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in kot sivo liso oziroma novodobno trgovino z ljudmi izpostavila migrantske delavce. Predstavnica društva Ključ, ki pomaga žrtvam trgovine z ljudmi, Polona Kovač, je spomnila še na pogosto spregledane delavce v storitvenih dejavnostih, kot so maserke.

Nussdorferjeva je opozorila, da je tem ljudem kršena pravica do dostojanstva in osebne svobode, a se tega pogosto ne zavedajo, zato je takšne kršitve zelo težko preganjati. Marko Tanasić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je predstavil nekaj primerov izkoriščanih delavcev, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, in poudaril, da ti ljudje v glavnem nimajo izbire, saj jih revščina sili v to, da pristajajo na nemogoče pogoje dela.

Slavica Pureber z vrhovnega državnega tožilstva je v zvezi s sankcioniranjem takih dejanj poudarila, da je treba ločiti med migracijami in trgovino ljudmi, se pa lahko prve, ki sicer temeljijo na soglasju migrantske osebe, ki se dogovori za delo, sprevržejo v trgovino z ljudmi. To se zgodi, je pojasnila, če je posamezniku kršeno osebno dostojanstvo, zato je treba na migrantske delavce gledati kot na rizično skupino ljudi, ki lahko hitro postane žrtev trgovine z ljudmi.

Žrtvam skušajo pomagati različne organizacije, od društva Ključ do Slovenske filantropije in Karitasa, ki si vse prizadevajo tudi za to, da bi ljudi osvestili. Predstavniki vseh so opozorili na to, da se žrtve pogosto ne prepoznajo kot take, in niti ne iščejo pomoči. Ko jo dobijo, pa so, je opozorila Kovačeva, pogosto tam, kjer bi jim morali pomagati, žrtev viktimizacije. Poleg tega strokovni delavci zlasti v primeru Romov problema pogosto ne zaznajo ali si pred njim zatiskajo oči.

Kovačeva je izpostavile še nujnost boljše sekundarne preventive, ki je zaenkrat skoraj ni. Osveščati bi morali uporabnike storitev, ki jih nudijo žrtve, ter tiste, ki pridejo v stik z njimi, kot so zdravniki, je poudarila. Vonta in Nussdorferjeva pa sta poudarili, da je problem trgovine z ljudmi širok, zato sta nujna multidiciplinaren pristop in enotnost vseh tistih, ki se ga lotevajo. Današnji posvet je bil organiziran ob 18. oktobru, evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, v okviru projekta EU Si ti, ki poteka v evropskem letu državljanov. (STA, mm)