Nov Berlinski zid in sodobno suženjstvo

Bolgarija bo val beguncev zajezila z ograjo na meji s Turčijo - po svetu okoli 30 milijonov ljudi živi v suženjstvu

Bolgarija namerava zgraditi ograjo na meji s Turčijo, s katero želi omejiti število nezakonitih priseljencev, ki prihajajo v državo. Namestnik notranjega ministra Vasil Marinov je v sredo dejal, da je ministrstvo predlagalo izgradnjo 30 kilometrov dolge in tri metre visoke ograje na goratem območju Elhovo. "Skoraj 85 odstotkov nezakonitih prehodov meje iz Turčije gre preko Elhova," je izjavil Marinov. Kot je dodal, gre za del 259 kilometrov dolge meje s Turčijo, ki ga je najtežje nadzorovati.

Postavitev ograje bo stala okoli pet milijonov levov (2,6 milijona evrov), kdaj naj bi bila končana, pa namestnik notranjega ministra ni povedal. Bolgarijo je preplavil val nezakonitih priseljencev, ki v državo pridejo preko Turčije. Po podatkih mejne policije je od začetka leta v državo nezakonito vstopilo 6800 tujcev, od tega jih je 70 odstotkov iz Sirije. Zaradi dolgotrajnih postopkov jih večina obtiči v prenatrpanih sprejemnih centrih.

Bolgarska agencija za begunce je doslej odobrila status begunca le 17 osebam, še 965 pa jih je dobilo humanitarni status, ki jim omogoča, da lahko zapustijo azil, ne pa tudi države. Najrevnejša članica EU v luči humanitarne krize odpira nova zavetišča za begunce in obljublja, da bo pospešila postopke. Zaprosila je tudi za finančno pomoč unije in drugih mednarodnih organizacij.

Sicer pa, kot kaže globalni indeks suženjstva, ki ga je prvič izmerila nevladna organizacija Free Walk Foundation (WFF), po svetu okoli 30 milijonov ljudi živi v sodobnem suženjstvu. Medtem ko je daleč največje število zasužnjenih ljudi v Indiji, je pojav najbolj razširjen v Mavretaniji, kjer naj bi v suženjstvu živeli štirje odstotki prebivalcev. V WFF upajo, da bo letni indeks pomagal državam pri spremljanju in spoprijemanju s tem 'skritim zločinom'. "Številnim vladam ne bo všeč, kar bodo slišale od nas," je izjavil prvi mož organizacije Nick Grono. Kot je dejal, so zelo odprti za sodelovanje z vladami in za iskanje načinov, kako se bolje boriti proti sodobnemu suženjstvu.

Definicija sodobnega suženjstva, ki jo je določila organizacija, vsebuje suženjstvo in prakse, podobne suženjstvu, kot so odplačevanje dolgov staršev ali otrok, prisilne poroke, prodaja ali izkoriščanje otrok, trgovina z ljudmi in prisilno delo. "Mnogi ljudje so presenečeni, ko slišijo, da suženjstvo še vedno obstaja," je dejal Grono. Številni namreč mislijo, da se je suženjstvo končalo v 19. stoletju z ukinitvijo trgovine s sužnji preko Atlantika. Sodobno suženjstvo ima vse značilnosti suženjstva v preteklih stoletjih. "Ljudi nadzorujejo z nasiljem. Zavedeni ali prisiljeni so v delo ali razmere, v katerih so ekonomsko izkoriščani. Živijo brez plačila ali z osnovno plačo in ne smejo oditi," pojasnjuje Grono.

FWW je indeks globalnega suženjstva sestavil za 162 držav. Problem je najbolj razširjen v Mavretaniji, na Haitiju, v Pakistanu, Indiji, Nepalu, Moldaviji, Beninu, Slonokoščeni obali, Gambiji in Gabonu. Najhuje je v Mavretaniji, kjer je globoko zakoreninjeno "dedno suženjstvo", zasužnjene ljudi pa je mogoče prodati in kupiti, posoditi ali podariti. "V Mavretaniji se otroci rodijo v suženjstvu," je pojasnil Grono. V absolutnih številkah je največ zasužnjenih ljudi v Indiji (13,95 milijona), na Kitajskem (2,95 milijona) in v Pakistanu (2,1 milijona). Po ocenah FWW 72 odstotkov sodobnih sužnjev živi v Aziji.

WFF, ki ima sedež v avstralskem Perthu, sta lani ustanovila človekoljuba Andrew Forrest, direktor Fortescue Metals Group, in njegova žena Nicola. Organizacija ima podporo nekdanje ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, bivšega britanskega premiera Tonyja Blaira, avstralskega premiera Tonyja Abbotta ter filantropov Billa Gatesa, Richarda Bransona in Moja Ibrahima.

Slovenija se med 162 državami uvršča na 67. mesto, zasužnjenih pa naj bi bilo med 7000 in 7800 ljudi. (STA, mm)