Peter Higgs, Nobelov nagrajenec: »Danes bi bil brezposeln«

Fizik, ki je postavil teoretične osnove za odkritje »Higgsovega bozona«, delca, ki daje maso drugim subatomskim delcem trdi, da bi bil ob današnjih zahtevah na univerzi »zagotovo brezposeln«

Nobelov nagrajenec, profesor univerze v Edinburgu, ki je odkril t.i. "božji delec" - Higgsov bozon, ki vsem drugim subatomskim delcem daje maso - je v pogovoru za Guardian pojasnil, da bi bil danes zagotovo brezposeln, ker je vsako leto napisal »premalo« znanstvenih člankov in je svoje delo rad opravljal počasi in v miru. V svoji karieri je namreč napisal le okoli 10 znanstvenih del, od tega pa je najpomembnejša teorija, ki je leta 1964 postavila osnovo za odkritje »Higgsovega bozona«, ki so mu v švicarskem CERNU prišli na sled šele v zadnjem času in ob pomoči največjega svetovnega pospeševalnika.

Peter Higgs pojasnjuje, da danes, v sodobnih razmerah, ki od znanstvenikov zahtevajo, da kakor po tekočem traku proizvajajo znanstvena dela tega, kar je naredil zagotovo ne bi več uspel ponoviti. Peter Higgs namreč rad dela v miru in sistematično, tudi zato nič ne pogreša sodobnih tehnologij. V življenju še nikoli ni brskal po spletu, napisal elektronsko pismo in dvignil mobilnega telefona. Nikoli ga tudi ni premamilo, da bi si kupil televizor. Šele lani so ga prepričali, da naj si ogleda oddajo o teoriji »velikega poka«, ko pa si jo je ogledal, je dejal, da »ni bil impresioniran«.

Kljub temu pa dvomi, da je danes mogoče ponoviti to, kar je naredil sam, saj današnji znanstveniki preprosto nimajo več dovolj miru in časa za to da bi se posvetili enemu samemu problemu. V pogovoru za Guaradian na poti v Stockholm, kjer bo prejel Nobelovo nagrado za fiziku je dejal, da bi »bil zagotovo odpuščen, če leta 1980 ne bi bil nominiran za Nobelovo nagrado za fiziko.« Njegovi predpostavljeni so nato menda zavzeli stališče – to je izvedel šele pozneje – da »bo morda dobil Nobelovo nagrado, če pa ne, pa se ga še vedno lahko otresemo«. Higgsu je bilo nato v naslednjih letih zelo nerodno, ko so od raziskovalcev na univerzi zahtevali poročila o objavljenih znanstvenih dosežkih in delih. Po oddelku je namreč krožilo sporočilo, v katerem je pisalo: »Prosimo, sporočite nam seznam vaših najnovejših objav.« Higgs je ob tem dejal: »Nazaj sem poslal odgovor: nobeno.« Do leta 1996, ko se je upokojil se je zaradi nove akademske kulture na univerzi počutil že zelo »neprijetno«. »Danes zagotovo ne bi dobil dela. Tako preprosto je to. Mislim, da me ne bi imeli za dovolj produktivnega,« odkrito priznava Peter Higgs.

Higgs je imel na univerzi težave tudi zato, ker se v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ni razumel z dekanom Michaelom Swannom, ki je pozneje postal direktor BBC-ja. Higgs je podpiral študentske proteste in ravnanje dekana v tem času ter nasprotoval nakupu delnic južnoafriških podjetij s strani Univerze v Edinburgu v času apartheida. Higgs, ki je »ateist od 10 leta«, se ne strinja s tem, da bi se njegov bozon imenoval »božji delec«, kajti to po njegovem ustvarja zmedo tako v znanosti kot teologiji. Po odkritju delca so se namreč pojavile interpretacije, da omenjeni delec »dokazuje obstoj Boga«. Za Guardian je tudi priznal, da je leta 1999 odklonil naziv »vitez«, ker je »zelo ciničen do tega, kako se sistem podeljevanja časti uporablja in kako je izrabljen v politične namene s strani vlade«. O tem, kako se bo odloči na prihodnjem referendumu o neodvisnosti Škotske, še ne ve. »Moja odločitev o tem bo vsekakor nekoliko odvisna od tega, kako daleč bo nora desnica v Konservativni stranki prišla v poskusih, da nas spravi iz Evrope. In če bo Velika Britanija zagrozila, da bo odšla iz Evrope, potem bom vsekakor želel, da bi bi bila Škotska izven tega.«