Hrvaški razsodbi v primeru LB sredi januarja

Sodnica zagrebškega občinskega sodišča Jasmina Crnić je danes napovedala, da bo 21. januarja 2014 objavila razsodbi v dveh primerih tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. "Predmeta sta zrela za odločanje," je dejala sodnica Crnićeva, potem ko sta strani danes v obeh primerih vztrajali pri svojih zahtevah. Slovenska stran je zahtevala, da se postopka prekineta in nato tožbi zavržeta, hrvaška stran pa, da se postopka nadaljujeta.

Crnićeva je ocenila, da v nobenem od primerov na današnjih obravnavah ni bilo novih dokazov. Zato se je odločila, da bo v obeh primerih razsodbo objavila 21. januarja. Pričakovati je, da bodo temu sledile pritožbe strani v sporu, o katerih bo potem odločalo hrvaško vrhovno sodišče.

Sodnica je med drugim zavrnila predlog odvetnikov slovenskih bank o zaslišanju prič, ki bi govorile o veljavnosti pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva PBZ in Zagrebški banki, da vodita postopke v imenu hrvaške vlade glede deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki jih je hrvaška vlada prenesla v javni dolg. Kot je pojasnila Crnićeva, so pooblastila in podpisi veljavni v skladu z zakoni, o tem, ali gre za javni dolg, pa bo odločalo sodišče.

Odvetnika slovenskih bank sta vztrajala tudi pri tem, da hrvaška sodišča niso pristojna za reševanje spora glede na to, da slovenska stran razume marčevski memorandum z Mokric kot mednarodno pogodbo.

V primeru tožbe banke PBZ gre za približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah od 318.000 funtov do 18 milijonov švicarskih frankov. Med drugim gre za 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev.

Januarski razsodbi bosta prvi po podpisu memoranduma 11. marca letos, v katerem se je hrvaška vlada zavezala, da bodo postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva. Odvetnica PBZ in Zagrebške banke vztraja pri trditvi, da predmet spora ni del nasledstvenega vprašanja držav na območju nekdanje Jugoslavije.

Na hrvaških sodiščih sicer obravnavajo 27 tožb Zagrebške banke in PBZ proti slovenskim bankam.

Zagrebško občinsko sodišče je pred podpisom memoranduma že dvakrat nepravnomočno odločilo v primerih tožb proti slovenskim bankam, in sicer enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski strani. V enem od primerov pa se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka.

Nadaljevanje sojenj je za Slovenijo nesprejemljivo, zunanji minister Karl Erjavec pa je prejšnji mesec opozoril, da niti pravnomočne sodbe hrvaških sodišč glede LB ne bi bile izvršljive, ker bo Slovenija vztrajala pri memorandumu z Mokric, ki je za Ljubljano mednarodna pogodba.

Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo v hrvaški javni dolg prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark, to je okoli 272 milijonov evrov. (STA, mh)