»ZDA so nevarnost za svetovni mir«

Nelson Mandela, ki je bil z najvišjimi častmi pokopan v svoji rojstni vasi v JAR, je bil vztrajen kritik kršitve mednarodnega prava, vojaških intervencij in napadov na suverenost držav

Nelson Mandela, verjetno najbolj spoštovan politik današnjega časa in zagotovo eden od najpomembnejših med osebnostmi 20 stoletja, je bil z najvišjimi državnimi častmi pokopan v svoji rodni vasi, kjer sta že pokopana dva njegova otroka. V medijih je bilo te dni objavljenih veliko znamenitih Mandelinih izjav, toda pogosto so bile spregledane tiste najbolj kritične, ki jih je Nelson Mandela izrekel tudi o politiki najbolj razvitih držav sveta. Le-te so namreč tako ali drugače, zaradi geopolitike in svojih posebnih interesov dolga desetletja omogočala vzdrževanje apartheida in rasne segregacije v Južnoafrški republiki.

Mandela je bil kritičen tudi do politike imperializma, mednarodnih intervencij, dvojnih standardov v svetovni politiki in kršitev mednarodnega prava pod najrazličnejšimi izgovori. Leta 2002 je ameriški Newsweek z njim objavil intervju, v katerem je Nelson Mandela v strnjeni obliki povedal številne kritične ocene sveta, v katerem še vedno živimo. Newsweek je ob njegovi smrti ponovno objavil najbolj zanimive dele intervjuja. 

Na vprašanje, ali namerava – to je bilo še pred napadom ZDA na to državo - biti mediator v Iraku, je Nelson Mandela odgovoril tako: »Če bi me kredibilne organizacije za to zaprosile, potem bi o tem zelo resno razmislil. Toda položaj, v katerem smo, ne potrebuje posameznika, potrebuje posredovanje organizacije, kot so Združeni narodi. Razumeti moramo resnost položaja. ZDA so storile resne napake v vodenju svoje zunanje politike, ki bodo imele zelo dolgoročne posledice še dolgo potem, ko so bile sprejete. Brezpogojno podpiranje šaha v Iranu je privedlo do islamske revolucije leta 1979. Potem so se ZDA odločile, da oborožijo islamske muhadžedine v Afganistanu, namesto da bi podpirale zmerno vejo vlade v Afganistanu. To je privedlo do oblasti talibanov v Afganistanu. Toda najbolj katstrofalno dejanje ZDA je bila njihova odločitev, da sabotirajo s težavami in mukotrpno pripravljeno odločitev, doseženo v okviru OZN, glede umika Sovjetske zveze iz Afganistana.«

»Če si ogledate ta dejanja, potem morate priti do sklepa, da so ZDA nevarnost za svetovni mir. Kajti kar ZDA govorijo je, da če vas je strah veta v Varnostnem svetu, potem lahko zaobidete to organizacijo in se odločite za akcijo, s katero kršite suverenost drugih držav. To je sporočilo, ki ga pošiljajo po vsem svetu. To je potrebno najbolj odločno obsoditi. In kot lahko vidite, so Francija, Nemčija, Rusija in Kitajska zoper to odločitev. Jasno je, da je motivirana z željo Georga W. Busha, da ugodi orožarski in naftni industriji v ZDA. In če si ogledate ta dejstva, potem lahko vidite, da oseba, kot sem jaz, človek, ki je izgubil moč in vpliv, nikoli ne more biti primeren mediator.«

Na vprašanje, kako gleda na ocene o »orožju za množično uničevanje« v Iraku in dejstvo, da je Irak v preteklosti že napadel sosede, je Nelson Mandela dejal, da je »Scott Ritter, nekdanji inšpektor za orožje OZN, ki je v Bagdadu, dejal, da ni nikakršnih dokazov o proizvodnji orožja za množično uničevanje. Niti Bush niti Blair nista predstavila dokazov o obstoju takšnega orožja. Vemo pa, da Izrael ima orožje za množično uničevanje. Vendar o tem ne govori nihče. Zakaj bi moral biti en standard za eno državo, še posebej, če je to država temnopoltih, in drug standard za drugo državo, Izrael, ki je bela«.

Na vprašanje, ali v tem vidi »rasno vprašanje«, je Mandela odgovoril: »No, ta element je vsekakor tukaj. Pravzaprav je veliko ljudi, ki na tiho povedo, vendar nimajo korajže, da bi to povedali na glas, da se velika Britanija in ZDA takrat, ko imamo bele generalne sekretarje, ne ukvarjata s tem, da bi obšle OZN. Toda sedaj, ko imamo črne generalne sekretarje, kot so Butros Butros Gali ali pa Kofi Anan, nobena ne spoštuje Združenih narodov. Zavračata jih. To ni moj pogled, vendar tako ocenjuje veliko ljudi.« Mandela je nato izrekel nekaj pikrih na račun oseb, ki obkrožajo predsednika Busha. Na vprašanje, ali ga še posebej skrbi prav vloga takratnega podpredsednika ZDA Dicka Cheneya, je Nelson Mandela dejal: »No, v to ni dvoma. Sicer pa je nasprotoval temu, da bi me izpustili iz zapora (smeh). Večina Kongresa je bila za mojo izpustitev, on pa ji je nasprotoval. Vendar ne gre za to. Zelo očitno imamo opraviti z izjemno konzervativnim Dickom Cheneyem.«

Od vseh njegovih ocen se je kot pogojno neutemeljena izkazala zgolj tista, da je Mandela človek »brez moči in vpliva«, ki več govori o njegovi skromnosti kot pa o pravi moči vzgleda Nelsona Mandele. Kajti Mandeline besede so se tudi iz perspektive več kot desetletja od kar so bile izrečene, izkazale za pravilne, medtem ko so se besede Dicka Cheneya in mnoge podobne izjave, ki so jih izrekli številni njegovi posnemovalci, predvsem glede nujnosti napada na Irak (tudi v Sloveniji), znašle na smetišču zgodovine.