Bo Putin sam na vrhu srečanja G8?

Voditelji držav G7 odstopili od priprav na vrh G8 v Rusiji - EU tudi o sankcijah proti Rusiji, ki jim Slovenija nasprotuje

Bela hiša je posredovala skupno izjavo voditeljev držav skupine G7 ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije, ki obsojajo rusko kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine ter sporočajo, da začasno opuščajo vse pripravljalne aktivnosti na junijski vrh skupine G8 v ruskem Sočiju.

Skupino industrijsko najbolj razvitih držav tvorijo ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Kanada, Francija in Italija, z udeležbo Rusije od leta 1998, pa imamo skupino G8, katere voditelji bi se morali letos junija sestati v olimpijskem mestu Soči. Skupini G8 letos predseduje Rusija. Priprave sedmih voditeljev držav na vrh so ustavljene dokler se ne povrne ozračje, za smiselno in vsebinsko razpravo v okvirju G8.

Izjava voditeljev G7 in predsednikov evropskega sveta ter komisije poziva Rusijo naj vprašanja, ki jih ima z Ukrajino glede varnosti in človekovih pravic rešuje z neposrednimi pogajanji in če je treba tudi z mednarodnimi opazovalci ali posredniki pod pokroviteljstvom ZN ali Ovse. Izjava vse strani poziva naj bodo zelo zadržane in odgovorne ter zmanjšajo napetosti.

"Združeni smo v podpori ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti ter pravici, da si sama izbere svojo prihodnost. Zavezujemo se, da bomo podprli Ukrajino v prizadevanjih za povrnitev enotnosti, stabilnosti ter političnega in gospodarskega zdravja. V ta namen bomo podprli pogajanja Ukrajine z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) za nov program pomoči in izvedbo potrebnih reform. Podpora IMF bo ključna za dodatno pomoč od Svetovne banke, drugih mednarodnih finančnih ustanov, EU in bilateralnih virov," še piše v izjavi G7.

Rusija je odločitev voditeljev držav G7 označila kot kontraproduktivno. "Takšna odločitev je tudi v nasprotju z načelom konstruktivnega sodelovanja v okviru tega formata, ki je bil vzpostavljen za uporabo potencialov držav G8 v prid razvoju, globalne stabilnosti in boja proti čezmejnim grožnjam in izzivom," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Zunanji ministri EU bodo danes v Bruslju razpravljali tudi o možnosti sankcij proti Rusiji zaradi njenih potez v Ukrajini, na primer o zamrznitvi pogovorov o vizumski liberalizaciji. Slovenija jim nasprotuje, saj lahko onemogočijo politični dialog in diplomatsko reševanje krize, je danes v Bruslju povedal vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec.

V osnutku sklepov, ki jih bodo danes sprejeli zunanji ministri, je tudi možnost uvedbe strogih sankcij proti Rusiji, a konsenza o tem ni, je povedal minister. Slovenija temu iz omenjenega razloga nasprotuje, podobno stališče zastopata po Erjavčevih besedah tudi Nemčija in Francija, medtem ko baltske članice, Švedska in Poljska zavzemajo trše stališče do Rusije.

Erjavec je tudi pojasnil svojo nedeljsko izjavo o posredovanju Slovenije pri reševanju ukrajinske krize. Ne gre za to, da bi Slovenija posredovala med EU in Rusijo, temveč za to, da želi v okviru prizadevanj unije prispevati k politični in diplomatski rešitvi ukrajinske krize, je poudaril. Slovenija bo tako danes predlagala dvostransko srečanje Erjavca z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, ki ne bi bilo klasično dvostransko srečanje, ampak srečanje v imenu EU o tem, kako pripeljati stvari na diplomatske tirnice, je pojasnil minister.

Za to pobudo se je Slovenija po Erjavčevih besedah odločila, ker ima zelo dobre politične in druge odnose z Rusijo, ki niso zgodovinsko obremenjeni, in ker ima tudi sam zelo dobre prijateljske odnose z Lavrovom. Ocenjujem, da bi lahko Slovenija v tem kontekstu odigrala pozitivno vlogo v prizadevanjih za zmanjšanje napetosti in iskanje politične rešitve, je poudaril minister.

Na odzive na slovensko pobudo bo treba še počakati. A omenjena bilaterala bi lahko na primer pripeljala do vabila Lavrovu na naslednje ministrsko zasedanje. Vodja ruske diplomacije se sicer že sedaj najmanj dvakrat na leto udeležuje sestankov kolegov iz EU, a sedaj je prava priložnost, da spet pride in da se pogleda, kaj skrbi Rusijo in kje so razlogi, da je ravnala, kot je, je pojasnil Erjavec.

V osnutku sklepov je po besedah slovenskega ministra tudi predvideno, da bi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton vodila določene pogovore z Moskvo. Tudi Ashtonova vidi rešitev v tem, da se nadaljuje mediacija na vse strani, tako v Ukrajini kot v odnosu do Rusije; pobudi za mediacijo z Rusijo sta podala tudi francoski in nemški zunanji minister, je še dodal Erjavec.

Slovenija se torej odločno zavzema za potrpežljivost in politično reševanje krize; od Rusije pričakuje, da bo spoštovala vse mednarodne sporazume in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine, a tudi nova ukrajinska vlada mora zagotoviti spoštovanje človekovih pravic vseh državljanov, tudi ruske manjšine, je še izpostavil Erjavec ob prihodu na izredno zasedanje zunanjih ministrov EU.

Ob tem je slovenski minister posvaril, da bi lahko imelo nadaljevanje napetosti zelo negativne posledice za varnost v regiji in širše ter tudi za izjemno pomembno gospodarsko sodelovanje. "Da ne govorim o energetskem sodelovanju (...). Danes že lahko beremo o bojaznih, da bi se lahko cena plina zaradi te krize bistveno povečala," je opozoril.

Erjavec od današnjega, drugega kriznega sestanka o Ukrajini pričakuje predvsem podporo nadaljnjemu iskanju politične in diplomatske rešitve. "Osebno menim, da je treba biti potrpežljiv in da moramo storiti vse, da se napetosti zmanjšajo in da se začne kakovosten političen dialog in današnji izredni sestanek je takšna priložnost," je poudaril.

Ministri bodo danes po pričakovanjih obsodili rusko odobritev možnosti uporabe oboroženih sil na Krimu ter ocenili, da Rusija s svojimi potezami krši mednarodno pravo ter suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Na vprašanje, ali je Rusija kršila mednarodno pravo, je Erjavec danes odgovoril: "Verjetno bi se lahko strinjali, da se je to zgodilo." V Bruslju se sicer omenja možnost, da bi lahko predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy za četrtek sklical izredni vrh unije o Ukrajini. (STA, mm)