Specialci nad tanker z libijsko nafto

Ameriški specialci so na ukaz ameriškega predsednika ustavili tanker z nafto, ki so jo uporniki prodali brez dovoljenja osrednje oblasti, ki nima več nadzora nad tremi pomembnimi naftnimi terminali

Drama s severnokorejskem tankerjem  se je končala na nenavaden način, ki veliko pove o stanju v Libiji tri leta po 'osvoboditvi'. Libijski minister za obrambo je namreč libijski vojski ukazal, da lahko uporabijo silo za zaustavitev tankerja, ki je plul pod zastavo Severne Koreje in ki se je nahajal v pristanišču pod nadzorom upornikov. Državna agencija LANA je zapisala, da so oblasti v Libiji »dovolile uporabo sile« ter da bo »odgovornost za posledice na strani lastnika ladje«. Uporniki, ki so bili nekoč del koalicije proti pozneje umorjenemu voditelju Libije Moamerju Gadafiju, so namreč že lanskega avgusta zasedli tri libijska pristanišča in zase zahtevali večji del dobička od prodaje nafte.

Uporniki pripadajo skupini Ibrahima Jathrana, čigar brigado je vlada zadolžila, da varuje naftne terminale v pristanišču. Zaradi omenjenih težav in sporov v Libiji je dnevni izvoz libijske nafte iz nekoč 1,4 milijona sodčkov dnevno v času vladavine Moamerja Gadafija upadel na 230.000 sodčkov. Potem ko osrednja oblast po grožnjah z bombardiranjem tankerja v lastnem pristanišču ni bila sposobna ustaviti tankerja, ki je z načrpano nafto, vredno okoli 38 milijonov dolarjev, izplul iz pristanišča potem ko so enote iz Misate napadle enote iz Bengazija in ko se je libijska mornarica zaustavitvi tankerja preprosto izognila z izgovarjanjem na slabo vreme, so tanker podjetja iz Savdske Arabije, (ki je plul pod zastavo Severne Koreje, dokler mu te pravice severnokorejske oblasti niso odvzele) s helikopterskim desantom ameriških specialcev ustavili kar pripadniki ameriške vojske. In to po prošnji libijskih oblasti ter ciprske vlade, saj se je akcija odigrala v ciprskih ozemeljskih vodah.

V akciji sicer na srečo nihče ni bil poškodovan, čeprav so bili na krovu tankerja trije oboroženi spremljevalci tovora. V Libiji je zaradi celotnega zapleta prišlo celo do nove politične zaostritve, v kateri je parlament odstavil predsednika vlade Alija Zeidanija. Akcijo ameriških specialcev je odobril ameriški predsednik Barack Obama. To je že drugi primer akcije ameriških specialcev v osvobojeni Libiji. Pred šestmi meseci so na ulici v Tripoliju zajeli člana Al Kajde, ki se je vračal z molitve. V ZDA so akcijo pozdravili, ker naj bi predstavljala podporo nestabilni libijski vladi.

Svetovni mediji so pred tremi leti ob tem času vsakodnevno poročali o dogajanju v Libiji. Danes so ta poročila zelo redka in površna. "Brez osrednje vlade z resnično močjo Libija razpada. To pa se dogaja skorajda tri leta po 19. marcu leta 2011, ko je francosko letalstvo ustavilo protiofenzivo Moamerja Gadafija, s katero je želel zadušiti upor v Bengaziju. Še mesece pozneje njegovi zažgani tanki stojijo ob cesti v mesto. Z ZDA, ki so stale v ozadju kolikor je to bilo le mogoče, je NATO sprožil vojno, v kateri so uporniške milice igrale drugotno, podporno vlogo in ki se je končala z umorom Gadafija. Osupljivo spoznanje ob dogodkih v Libiji je, da so voditelji in države, ki so s takšnim entuziazmom leta 2011 šli v vojno, menda zaradi interesov libijskega ljudstva, prejšni teden za to dogajanje pokazali tako malo zanimanja. Predsednik Obama je pozneje govoril o svoji vlogi v preprečevanju masakra v Bengaziju. Toda ko so uporniki, katerih zmago je zagotovil NATO, novembra lani streljali zaradi demonstracij zoper njihovo prisotnost v Tripoliju in ob tem ubili najmanj 42 ljudi in to tako, da so tudi na otroke streljali kar s protiletalskimi topovi, je bilo iz Washingtona, Londona in Pariza mogoče komajda slišati kakšen glas," piše Patrick Cockburn v Guardianu.