"Drekača bi ustrelila v glavo"

Izjave Timošenkove utrjujejo rusko kritiko ukrajinskega nacionalizma

Rusija novo ukrajinsko vlado, ki državo vodi od februarja, že od začetka kritizira kot skrajno nacionalistično. Nov dokaz za to naj bi bile zadnje, proti Rusom uperjene izjave nekdanje premierke Julije Timošenko. Timošenkovo so že kritizirali tudi v Berlinu. Edina nacionalistična stranka v vladi v Kijevu je sicer Svoboda s tremi ministri. Ruski predsednik Vladimir Putin je v govoru pred ruskim parlamentom po referendumu, na katerem se je Krim odločil za priključitev Rusiji, izjavil, da so v Ukrajini oblast prevzeli nacionalisti, neonacisti, sovražniki Rusov in antisemiti. Tudi sicer ruski mediji oblasti v Kijevu pogosto označujejo kot "fašistično vlado". Na podoben odziv so naletele izjave nekdanje ukrajinske premierke Timošenkove s posnetka telefonskega pogovora, ki je v torek prišel v javnost. V njem med drugim o Putinu reče, da je "lastnoročno pripravljena v roke vzeti kalašnikovko in drekača ustreliti v glavo".

Če bi bila dejansko izvoljena za predsednico, bi Ukrajini grozila "nacionalistična diktatura", so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass njene izjave ocenili ruski strokovnjaki. Prav tako v torek je predstavnik ruskega zunanjega ministrstva na zasedanju Sveta ZN za človekove pravice kritiziral EU in ZDA, češ da sta kratkovidni glede prisotnosti skrajnih nacionalistov v izvršni veji ukrajinskih oblasti. Po mnenju Romana Kašajeva so se tja povzpeli po "neustavnem državnem udaru". Pri tem je imel po pisanju Itar-Tassa v mislih predvsem stranko Svoboda in gibanje Desni sektor, ki je nedavno ustanovilo stranko.

A tokratne izjave Timošenkove so bile očitno vendarle korak preveč tudi za Zahod. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je namreč danes v odzivu poudaril, da mora ukrajinsko politično vodstvo zavreči "nasilne fantazije". "Kljub vsemu nasprotovanju ruskim dejanjem na Krimu ter vsem razlikam v mnenjih (...) seveda tudi v besedah in mislih obstajajo meje, ki jih ne smemo prečkati. Nasilne podobe, nasilne fantazije so daleč čez te meje," je dejal. Kot je še izpostavil, si morajo oblasti v Kijevu prizadevati za "stabilnost in spravo" v državi ter služiti "vsem delom prebivalstva in vsem regijam". Kot na spletni strani pojasnjuje nemški Deutsche Welle, v ukrajinski vladi sedijo trije ministri iz vrst skrajno desne Svobode, ki zasedajo položaje namestnika premiera, ministra za okolje in ministra za kmetijstvo. Minister za obrambo Igor Tenjuk, ki je prav tako član stranke, je v torek odstopil. Nemška vlada je avgusta lani Svobodo označila kot "desničarsko, populistično in nacionalistično stranko z nekaterimi skrajno desnimi stališči".

A njeni predstavniki v vladi ne prevladujejo. Premier Arsenij Jacenjuk je iz vrst stranke Domovina Timošenkove, poleg njega pa še trije namestniki premiera in šest ministrov. Osem ministrov je uradno neodvisnih in predstavljajo različne skupine t. i. gibanja Majdan. Med njimi je najbolj znan Dmitrij Bulatov, ki so ga med protivladnimi protesti januarja ugrabili in več dni mučili. Stranka Udar Vitalija Klička v vladi ne sodeluje.

Omenjeni posnetek Timošenkinega telefonskega pogovora s članom proruske Stranke regij Nestorjem Šufričem je že zakrožil po spletu, med drugim na Youtubu. "Takoj ko bom lahko, bom na noge spravila ves svet, tako da, prekleto, od Rusije ne bo ostalo niti požgano polje," je še dejala nekdanja predsednica ukrajinske vlade. Timošenkova je prek Twitterja potrdila pristnost večjega dela pogovora. Zanikala pa je, da naj bi v pogovoru 18. marca - na dan, ko je Putin podpisal akt o priključitvi Krima Rusiji - zahtevala tudi uporabo jedrskega orožja proti ruski manjšini v Ukrajini. Timošenkova naj bi 25. maja po vsej verjetnosti nastopila na predsedniških volitvah v Ukrajini. Njeni kritiki ne izključujejo, da gre pri objavi telefonskih prisluhov za del njene predvolilne kampanje in nabiranje glasov podpore na zahodu Ukrajine, ki je izrazito protirusko naravnan.

Organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW) je medtem naslovila ostre očitke na proruske milice na ukrajinskem polotoku Krim. Dva proukrajinska aktivista naj bi namreč Moskvi lojalne enote 9. marca ugrabile in ju 11 dni mučile. Nato so ju predale ukrajinski vojaški policiji, še pred tem pa so jima pobrali dokumente, denar in računalnik. "Neregularne oborožene enote smejo na polotoku že tedne besneti, čeprav nimajo nobenih očitnih zakonskih pooblastil," je opozoril strokovnjak HRW Hugh Williamson in ocenil, da so se zato na Krimu razširili "negotovost, samovoljne aretacije, ugrabitve in mučenje". (STA, mm)