Med stresom in samomorom

Zaradi krize vedno več psihičnih motenj, več je tudi samomorov

Ekonomska kriza vpliva na porast psihičnih motenj, na katere ima vpliv stres, ob tem pa se povečuje pojav samomorilnosti, je dejal predsednik združenja psihiatrov Peter Pregelj. Kot je poudaril, bolezni, ki prizadenejo osrednji živčni sistem, prizadenejo že vsakega petega Slovenca in so povzročile skupaj že 2,4 milijarde evrov stroškov. Pregelj je ob današnjem začetku regionalnega kongresa Svetovne psihiatrične zveze izpostavil, da so psihične motnje povezane z ekonomsko krizo in jo tudi soustvarjajo. Delež sredstev, namenjenih odpravljanju teh bolezni v Sloveniji pa je po njegovih besedah zelo nizek. Glede na podatke evropske raziskave Cost of Brain Disorders in Europe 2010 za Slovenijo se s psihičnimi motnjami srečuje že vsak peti Slovenec, na letni ravni pa povzročajo skoraj 600 milijonov evrov neposrednih zdravstvenih stroškov in posrednih družbenih stroškov.

Po podatkih številnih raziskav je bil v času krize ugotovljen porast psihičnih motenj, predvsem tistih, na katere ima vpliv stres. To so predvsem prilagoditvena motnja in razne oblike depresije, je dejal Pregelj. Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. Do krize so opažali postopen padec števila samomorov, v zadnjih letih pa je, kot pravi, mogoče zaznati trend zviševanja števila samomorov. Pregelj je povedal, da je pri samomorilnem vedenju pomemben dejavnik stres, ki ga povzroča okolica. Iz lani opravljene slovenske raziskave je razvidno, da je v regijah, kjer je več brezposelnih, tudi več samomorov.

Na večino psihičnih motenj vplivajo tako dejavniki okolja kot dejavniki, povezani z dednostjo. Pri nekaterih je večji vpliv dednosti, na primer pri shizofreniji ali bipolarni motnji, pri drugih pa je večji vpliv okoljskih dejavnikov, zlasti stresa. To so prilagoditvena motnja, akutna stresna reakcija ali post-travmatske stresne motnje, pojasnjuje predsednik Združenja psihiatrov Slovenije. Na katerokoli psihično motnjo po mnenju Preglja vplivajo dodatne obremenitve, kot so družinske katastrofe, dolgotrajna brezposelnost, negotova zaposlitev, možnost izgube službe ter tudi pitje alkohola. Vse to povzroča stres, ki vodi do sprememb v delovanje samega osrednjega živčevja ter organizma.

Ljudem s psihičnimi motnjami je mogoče pomagati predvsem s prepoznavanjem samomorilnega vedenja in z napotitvijo na ustrezno zdravljenje. Glede na psihično motnjo so možna različna zdravljenja bolnikov, med drugim s psihoterapevtskimi metodami ali z zdravljenjem z zdravili, je pojasnil Pregelj. Kot je še izpostavil, je namen kongresa opozoriti na tri pomembna področja v duševnem zdravju, za katera je še posebej težko zagotoviti primerne razmere za izboljšave položaja bolnikov v trenutnih pogojih slovenske družbe. Ta so stigmatiziranost bolnikov z duševnimi motnjami, prizadevanja za zmanjšanje stopnje samomorilnosti in skupnostna oskrba. (STA, mm)