Tri zgodbe o prebežnikih in beguncih

In kako zadevajo nas v Evropi

Prvič v zgodovini človeštva proizvedemo dovolj hrane, da bi lahko prehranili planet. Pretok kapitala je vedno bolj prost, a če k temu dodamo pravno ureditev meja in pretoka ljudi, zlasti beguncev in migrantov, dobimo jasnejšo sliko o »svobodi gibanja«. Zadnje dni so, če govorimo o tem, zaznamovale tri zgodbe. Kaj imajo torej skupnega begunska taborišča v Afriki, ladja z imigranti na Siciliji in policijska odstranitev begunsko-migrantskega doma v Berlinu?

Prvega julija je visoki komisariat za begunce sporočil, da zahodne države niso zbrale zadosti denarja za hrano, to pa bo prizadelo skoraj milijon ljudi v begunskih taboriščih po Afriki. Obroki, ki so bili že doslej borni, vsebovali so 850 kalorij na dan, bodo še skromnejši.

Druga zgodba: pred nekaj dnevi je na Sicilijo priplula ladja s 600 begunci. Dobrodošlico so jim izrekli policija, vojska in možje v zaščitnih oblekah, s katerimi naj bi preprečili morebitno nevarnost epidemij. Pod krovom ladje jih je čakala katastrofa: na poti čez Sredozemsko morje je umrlo 30 beguncev, zmanjkalo jim je zraka, hrane, prostora. Odgovor zunanje politike EU na takšne tragedije je enoznačen: zaradi varčevanja je človekoljubne pomoči in vlaganja v afriško infrastrukturo vse manj, v resnici pa se vedno več denarja namenja za posebne enote Frontexa, ki varujejo EU pred vpadi prebežnikov.

Tretja zgodba se dogaja te dni v Berlinu in je vrhunec političnega organiziranja prebežnikov. Ti so v Berlin prišli pred dobrim letom in pred Brandenburškimi vrati zahtevali ureditev statusa, hkrati pa so opozarjali na nehumanost zbirnih centrov in surovost policije. V povezavi z nemškimi levičarji so postavili kamp sredi Berlina na Oranienplatzu, od oblasti pa zahtevali, da jim po ureditvi statusa najde primeren prostor za bivanje. Ker lokalna politična oblast ni storila ničesar – nekaterim prebežnikom so sicer odobrili status begunca –, so začasno zasedli zapuščeno šolo na Ohlauer Strasse, v kateri je nekaj mesecev živelo več kot sto ljudi, nekateri z otroki. Ta teden se je zgodil zasuk: stranka Zelenih, ki vodi mestno četrt Kreuzberg, je policiji dovolila, da »očisti« šolo in odstrani begunce. Nemudoma se je zganila lokalna politična scena, aktivisti, študentje, srednješolci in drugi so se odločili za proteste in solidarnostne akcije. A policija je preprečila prihod protestnikov, vmes pa aretirala več kot 80 prebežnikov. V zasedeni šoli jih zdaj vztraja dobrih 20 in zagrozili so, da bodo ob morebitnem posredovanju policije skočili s strehe.

Danes se liberalcem zdita sporna vzpon desnih populističnih strank in njihov ksenofobni diskurz, a pogosto se pozablja, da imamo v osrčju vladnih aparatov rasistične politike, in ko pridejo v stik s prebežniki, se izkažejo za res surove. Na eni strani torej Schengen, Frontex in postavljanje evropskega zidu, na drugi evropska vojaška industrija, ki s posredovanjem in prodajo orožja v dežele, kot so Libija, Sirija, Ukrajina, dobro služi in je posredno odgovorna za valove novih beguncev.

Ko pridejo med nas, pa jih čakajo dezinfekcijske obleke in policija.