Zgodovinski dosežek Evropske vesoljske agencije

Evropska vesoljska agencija (ESA) je s pomočjo sonde Rosetta izvedla prvi pristanek na kometu v zgodovini človeštva. Laboratorij Philae, ki se je dopoldne ločil od sonde Rosetta, je namreč uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko, mnogi strokovnjaki pa podvig primerjajo s pristankom na Luni.

Laboratorij Philae vsebuje deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa. Na kometu s premerom nekaj več kot štiri kilometre in 510 milijonov kilometrov oddaljenem od Zemlje, je laboratorij pristajal sedem ur, potem ko se je dopoldne ločil od Rosette. Signal o pristanku je do Zemlje potoval skoraj pol ure.

“Gre za velik korak za človeško civilizacijo,” je dejal generalni direktor agencije Jean-Jacques Dordain. “Naša ambiciozna misija si je zagotovila mesto v zgodovinskih knjigah. Z Rosetto odpiramo vrata izvoru Zemlje in prispevamo k boljšemu razumevanju naše prihodnosti,” je dodal.

Cilj misije je namreč prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo.

Rosettina misija je stala 1,3 milijarde evrov in je bila odobrena že leta 1993. Sondo so v vesolje izstrelili leta 2004. V dobrem desetletju je prepotovala okrog 6,5 milijarde kilometrov in se nato avgusta letos utirila v orbito kometa, ki potuje s hitrostjo približno 55.000 kilometrov na uro. Rosetta bo sedaj še naprej spremljala komet in ga preučevala z 11 instrumenti, ko bo ta skupek ledu in prahu potoval proti Soncu ter se mu prihodnje leto približal na najmanjšo razdaljo.