Kriza obogatila bogatejšo polovico

Britanski predsednik vlade svari svet pred novo gospodarsko krizo, vendar je tudi njegova vlada omogočila razraščanje krize ter transfer prihodkov od revnejše k bolj bogati polovici družbe.

Britanski predsednik vlade David Cameron je na vrhu G20 v avstralskem Brisbanu v dramatičnem jeziku podal nekaj zelo slabih napovedi za svetovno gospodarstvo. Dejal je, da "rdeče opozorilne lučke ponovno utripajo na nadzorni plošči svetovnega gospodarstva" in to samo "šest let po zlomu, ki je svet prisilil na kolena". Po njegovi oceni se "območje evra opoteka na robu morebitne tretje recesije z visoko nezaposlenostjo, padajočo rastjo in nevarnostjo zaradi padanja cen." Tudi novi trgi naj bi zaradi tega že občutili posledice.

Opozoril je tudi pred vrnitvijo v nestabilnost in negotovost in kot razloge za slabo stanje navedel številne razloge, od krize na Bližnjem vzhodu do Ebole in nestabilnosti v Evropi zaradi ukrajinske krize. Pohvalil je tudi Veliko Britanijo zaradi "najhitrejše rasti" med vsemi državami G7. Vendar pa podatki o stanju britanskega gospodarstva kažejo, da je tudi sedanja britanska vlada zelo veliko prispevala k poglabljanju svetovne krize. Danes imajo Veliki Britaniji vsi, ki delajo, v povprečju 1600 funtov zaslužka manj kot pred enim letom. Ne zgolj Wall Street, tudi posredniki v Londonu so odgovorni za to, da so prihranke in pokojnine na tisoče ljudi spremenili v nekakšne vložke v igralnicah, sami pa so iz tega bančnega vrtiljaka z različnimi sumljivimi in ničvrednimi "derivati" odnesli milijonske bonuse. Samo lani so na primer bankirji in borzni posredniki v Londonu odnesli domov v povprečju vsak 1,6 milijona funtov. Denar za to je prišel tudi s strani navadnih državljanov, ki so bili (podobno kot slovenski) prisiljeni poplačati dolgove bank, kot so na primer RBS. Število "bank s hrano" oziroma centrov za razdeljevanje humanitarne pomoči je v Veliki Britaniji od trenutka, ko je David Cameron prevzel oblast, naraslo za 600 odstotkov.

Trditve britanskih politikov, da je vse prebivalstvo v časih varčevanja "skupaj v istem čolnu" so se prav tako pokazale kot neresnične. Raziskava univerze LSE in Inštituta za ekonomske raziskave Univerze v Essexu je pokazala, da so se v času krize dohodki prelili iz rok revnih v roke bogatih in to tako, da je najbolj revnih 5 odstotkov v državi na račun bolj bogate polovice prebivalstva izgubilo 3 odstotke prihodkov, merjeno glede na dohodke iz leta 2010. Hkrati je samo 5 odstotkov najbolj bogatih v državi izgubilo 1 odstotek bogastva, medtem ko je polovica tistih, ki so nad povprečnimi dohodki pridobili od 1,2 do 2 odstotka dohodkov. Zakonodaja je hkrati bolj zavarovala tiste družine, kjer sta zaposlena dva, manj pa enostarševske družine in družine z več otroci. Pri tem je četrtina od najslabše plačanih 10 odstotkov delavcev plačala največjo ceno krize, saj so izgubili 5 odstotkov sredstev več, kot pa bi jih, če leta 2010 ne bi bile izpeljane zadnje reforme vlade Davida Camerona. Ob predstavitvi tega poročila so avtorji raziskave, profesorici Paola De Agostini in Holly Sutherland z Univerze Essex ter profesor John Hills z univerze LSE zapisali naslednje: "Če smo bili vsi skupaj pri žrtvah v času varčevanja, je ključno vprašanje pri ocenjevanju dela koalicijske vlade... Jasno je, da spremembe niso pripeljale do enotnih sprememb v prihodkih ljudi. Reforme so učinkovale tako, da so privedle do transferja prihodkov s strani revnejše polovice gospodinjstev in nekaterih najbogatejših v smeri bogatejše polovice prebivalstva, ne da bi to imelo kakšen učinek na javne finance...Nekatere skupine so bile ob tem očitno prizadete, vključno z enostarševskimi družinami, družinami z več otroci, otroci na splošno in ljudmi srednjih let, ki so v teh letih večinoma v vlogi staršev," so zapisali avtorji raziskave.