Kitajska gradi umetni otok

Kitajska v južnem kitajskem morju gradi umetni otok, ki bi kmalu lahko postal prava »otoška letalonosilka«.

Spor Kitajske z Japonsko in ostalimi azijskimi državami glede lastništva nad nekaterimi skupinami majhnih otokov bi se lahko že kmalu rešil nekoliko drugače, kot to pričakujejo kitajski sosedi. Kitajska namreč sredi morja gradi – lasten otok. Ta naj bi bil po posnetkih sodeč dovolj velik za okoli 3000 metrov dolgo in 300 metrov široko vzletno pisto, pa tudi za z valobrani zaščiteno pristanišče. Otok bi tako postal »kopenska letalonosilka« v južnem kitajskem morju. Veliki vlačilci in bagri prinašajo gradbeni material na področje otoka , pod katerim se sicer nahaja koralni greben. Gradnja je že sprožila veliko vprašanj in zaskrbljenosti v državah, ki mejijo na Kitajsko in si lastijo druge, »naravne« otoke v bližini. Umetni otok bi namreč lahko postal tudi baza za vojaško postojanko. Vse to pa se dogaja v času, ko je Kitajska uspešno preizkusila prvo letalonosilko (tri pa so še v izgradnji) in bo za vojsko porabila 148 milijard dolarjev. Ob tem bi njena flota jedrskih podmornic lahko kmalu postala celo večja od ameriške.

ZDA svojo nadvlado na morju zagotavljajo predvsem z letalonosilkami. Otoki, s katerih bi lahko bile ameriške ladje zlahka ogrožene s pomočjo zelo hitrih raket, pa predstavljajo največjo nevarnost zanjo in za njene zaveznice. Zanimivo je, da se dela na tem otoku nadaljujejo kljub nedavnim zagotovilom kitajskega predsednika na vrhu G-20 v Avstraliji, ki je dejal, da si Kitajska želi zgolj miru ter obljubil, da z njene strani ne bo novih zaostrovanj.

Na grebenu, ki ga v ZDA imenujejo Fiery Cross, je že bila manjša betonska struktura nad vodo, na kateri je bilo dovolj prostora za manjši garnizon s protipodmorniško zaščito in protiletalsko obrambo ter zelenjavnim vrtom, vendar je s sedanjim zasipavanjem postala pravi otok z utrjenimi obalami. Peking je medtem že zavrnil pozive Washingtona, da naj preneha z gradnjo in odgovoril, da v južnem kitajskem morju »lahko gradi karkoli želi«. Seveda pa kaj takšnega lahko naredijo samo države, ki imajo za kaj takega dovolj sredstev. In Kitajska jih ima.

Razmere v južnem kitajskem morju so tudi zato daleč od mirnih. Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger je že februarja letos dejal, da postaja »vojna med Kitajsko in Japonsko vse bolj verjetna«. »Azija je danes na istem kot Evropa v 19. stoletju in vojaški spopad ni izključen. Mi pa moramo doseči, da nobena stran pri reševanju sporov ne bi uporabila orožja,« je dejal Kissinger. V okviru Münchenske varnostne konference je pred Kissingerjem tudi Fu Ying, predsednica odbora za zunanje zadeve kitajskega kongresa, dejala, da so odnosi Kitajske z Japonsko »najverjetneje najslabši« in to zaradi ozemeljskega spora za otoke in ustanovitve posebnega kitajskega zračnega nadzornega območja, ki se prekriva s podobnimi območji Japonske in drugih držav. Odnosi so se ponovno ohladili tudi potem, ko je japonski premier Shinzo Abe obiskal svetišče Jasukuni, v katerem je pokopanih tudi štirinajst japonskih vojnih zločincev. Fu Ying je zato Japonsko obtožila zaradi »zanikanja zgodovine«in zavračanja priznanja, da je bila Japonska med drugo svetovno vojno kot agresor odgovorna za številne zločine. K zaostrovanju napetosti pa prispeva tudi program kitajske nacionalne televizije. Na njej namreč že dolga leta prevladujejo serije in filmi, v katerih »japonski agresorji« neprestano nastopajo v najslabši mogoči luči.

Japonska je po drugi strani že odpravila določila svoje pacifistične ustave, ki ji dovoljuje zgolj »samoobrambne sile«, japonski premier Abe pa je sprejel vrsto ukrepov, ki so vzbudili pozornost Kitajske. S posebnim odlokom so na Japonskem v učne knjige vrisali celo japonsko »lastništvo« nad otoki, glede katerih je Japonska v sporu s Kitajsko. Zanimivo je videti če bodo – in kako – sedaj vrisali tudi novi kitajski otok.