Slovenija podprla pobudo za srečanje Nata in Rusije

Na zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato je Nemčija dala pobudo za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo. Kot je povedal slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, je Slovenija to podprla, skupaj z Norveško, Grčijo, Italijo in drugimi državami. Ministri so sicer zopet obsodili dejanja Rusije v ukrajinski krizi. 

Odnosi med Natom in Rusijo zaradi ukrajinske krize praktično mirujejo. Zveza Nato je ob izbruhu krize prekinila skoraj vse sodelovanje z Rusijo in omejila politične stike na raven veleposlanikov oz. višje. Nemčija je sedaj dala pobudo za organizacijo čimprejšnjega srečanja Sveta Nato-Rusija na ravni veleposlanikov, da bi razpravljali o ukrajinski krizi. Glede na to, da je to pobudo v okviru srečanj na zasedanju izpostavilo več zunanjih ministrov, je Erjavec optimističen, da bo na koncu podprta.

Zunanji ministri so se danes o položaju v Ukrajini preko video povezave pogovarjali tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Pavlom Klimkinom, ki zaradi obveznosti ni mogel osebno v Bruselj. Kot je po tem prvem delu današnjega zasedanja pojasnil Stoltenberg, so ministri potrdili politično in praktično podporo Ukrajini in vladi v Kijevu ter pozdravili oktobrske parlamentarne volitve, ki da so dokaz predanosti Ukrajincev svobodi, demokraciji in proevropski usmeritvi.

Hkrati pa so ministri obsodili Rusijo, da še naprej namenoma destabilizira vzhod Ukrajine in da tamkajšnjim proruskim separatistom pošilja tanke, napredno orožje za zračno obrambo in drugo težko orožje. Opozorili so, da imajo ruska dejanja v Ukrajini resne posledice za varnost in stabilnost celotnega evro-atlantskega območja.

V skupni izjavi so ministri dejali, da nezakonite priključitve Krima Rusiji ne bodo priznali. Pri praktični pomoči Ukrajini so zunanji ministri ponudili okrepljeno sodelovanje pri reformnih procesih za okrepitev ukrajinske varnosti. 

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci odgovoril na vprašanje glede namere Ukrajine, da zaprosi za članstvo v zavezništvu. Ponovik je, da ostajajo vrata Nata odprta za vse države, ki si to želijo in ki izpolnijo pogoje za članstvo. "Stališče Ukrajine je doslej bilo, da je neuvrščena država. To odločitev smo spoštovali. Vlada je zdaj nakazala, da bi Ukrajina postala članica Nata. Če bodo sprejeli tako odločitev, bomo tudi to spoštovali," je dejal Stoltenberg in poudaril, da "še nobene države nismo silili v Nato". "To je bistvo spoštovanja neodvisnosti in suverenosti vsake države," je dejal.

Na dnevnem redu zasedanja je tudi Afganistan, zlasti zaključek sedanje misije Isaf in začetek nove misije urjenja afganistanskih vojakov. V tej misiji, ki se začenja z novim letom, bo s sedmimi vojaki sodelovala tudi Slovenija, in sicer bosta dva inštruktorja, štirje bodo v poveljstvu, eden pa bo nacionalni predstavnik, je povedal Erjavec.