Strokovnjaki obžalujejo umik trošarin za sladke pijače

Strokovnjaki v UKC obžalujejo umik zakona, ki bi uvedel trošarine za sladke pijače, saj so v raziskavi pokazali, da pitje sladkanih pijač vodi v debelost, sladkorno bolezen in kariesom. Tudi če človek ni debel, ima zaradi pitja sladkanih pijač za 22 odstotkov večjo možnost za sladkorno bolezen tipa dva.

Sladkorno bolezen tipa dva ima v Sloveniji 140.000 ljudi. »Ko enkrat dobiš sladkorno bolezen, se je ne moreš znebiti. To je kronična bolezen, ki zelo vpliva na kakovost življenja in povzroča kronične zaplete,« je dejal Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike. »Razvite države so uvidele, da je uživanje sladkih pijač problem, zato so uvedle davek na te pijače. Zato apeliram na javnost, da to prepozna kot resen primer,« je pozval.

Kardiolog in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je dejal, da se z umikom zakona, ki bi uvedel trošarine na sladkane pijače, »ponavlja zgodba, ki smo jo že doživeli pri tobačni industriji«. Upa, da zamisel o uvedbi tovrstnih trošarin ne bo zamrla. Opozoril je, da so Slovenci na prvem mestu po debelosti tistih, ki doživijo srčno kap. Ob tem pa so tudi najbolj informirani, kako to preprečiti, a se ne odločijo za spremembo življenjskega sloga.

V povprečju Slovenci s sladkorjem užijejo kar 20 odstotkov dnevnega vnosa energije, priporočeno je manj kot pet odstotkov. »Naše telo za to ni narejeno,« je opozoril Cevc in dodal, da se na interni kliniki dnevno ukvarjajo z zapleti zaradi sladkorne bolezni, kot so amputacije okončin. Sicer pa se učinki zmanjšanja uživanja sladkorja na ožilju poznajo že v dveh tednih.

Pitje sladkanih pijač ne vpliva samo na debelost in sladkorno bolezen, ampak ima pomembno vlogo tudi pri nastanku kariesa. Po besedah Roka Kosma s centra za otroško in preventivno zobozdravstvo stomatološke klinike UKC Ljubljana je dokazano, da se pojavnost kariesa zmanjša, če dnevni vnos sladkorja predstavlja manj kot 10 odstotkov celotnega kaloričnega vnosa. Meni, da samo izobraževanje in osveščanje ne bo zadostno vplivalo na zmanjšanje pitja sladkanih pijač. Tako so po njegovem mnenju potrebne še dodatne spodbude, kot je denimo davek oz. trošarine.

Da so potrebne dodatne spodbude, dokazuje tudi raziskava, ki so jo opravili na štirih šolah v Sloveniji. Po besedah Nataše Fidler Mis s kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko pediatrične klinike so na prvi šoli iz prehrane otrok izključili sladkane pijače, v drugi so imeli izobraževanja, v tretji pa oboje. Četrta šola je bila kontrolna.

Za najbolj učinkovit ukrep pri zmanjševanju uživanja sladkih pijač se je izkazala dvojna intervencija, nato umik sladkanih pijač s prehrane otrok, medtem ko se samo izobraževanje ni izkazalo za zadostno. »Redki so otroci, ki bi raje odprli pipo in pili vodo, tudi če predse dobijo sladko pijačo,« pravi. Dodala je, da se je v šolah, kjer so zmanjšali uživanje sladkih pijač, zmanjšal delež otrok s prekomerno telesno težo in debelostjo.