Zatiranje splava v Braziliji

V Braziliji je splav prepovedan, zato se Brazilke, ki želijo nosečnost končati, zatekajo k nevarnim posegom. Raziskave kažejo, da med 600.000 in enim milijonom žensk na leto opravi poseg. Vendar so splavi opravljeni nestrokovno in pogosto povzročijo hude posledice za ženske.

Kot piše Miriam Wells v Guardianu, je splav v Braziliji dovoljen le v primerih, ko je življenje matere ogroženo ali je bila nosečnost rezultat posilstva, ali pa če ima zarodek anancefalijo – vendar tudi v teh primerih ni tako enostavno pridobiti dovoljenje za splav. Strokovnjaki pravijo, da je v zadnjih letih zaprtje nelegalnih klinik situacijo le še poslabšalo. Ženske se zdaj zatekajo k še bolj nevarnim posegom. »V Riu de Janeiru ni več mogoče opraviti varnega splava, četudi imaš denar, s katerim bi ga lahko plačal,« pravi Beatriz Galli, svetovalka v mednarodni organizaciji za reproduktivne pravice Ipas. Leta 2007 so namreč v Braziliji pričeli z racijami na nelegalnih klinikah in aretacijami osebja. Gallijeva za to krivi predvsem organizirane verske skupine, ki so del konzervativnega državnega kongresa.

Ana Teresa Derraik, klinična direktorica javne bolnišnice za porodništvo v Riu de Janeiru, je imela v zadnjih dveh mesecih več primerov žensk, ki so se morale zateči k nevarnim posegom. V septembru so na primer na intenzivno nego sprejeli tri ženske, ki so imele v maternici vbrizgane jedke kemikalije – ena je umrla, ena je preživela, tretja, 25-letna mama enega otroka, pa je izgubila obe nogi po operaciji, v kateri so komaj rešili njeno življenje. Prejšnji mesec je 26-letna pacientka umrla, potem ko je prav tako šla skozi podobno nestrokovno opravljen splav.

Ženskam, ki opravijo nedovoljen splav, grozi sodni pregon – pa tudi tistim, ki so jim pri tem posegu pomagali. »Žalostno je, a če bi želeli narediti preiskavo, kakšen postopek je bil opravljen na teh ženskah, bi jih ogrozili, saj bi jih lahko sodno preganjali,« pravi Derriakova. Med preganjanimi so večinoma revna dekleta in ženske, ki so se morale zateči v javni zdravstveni sistem potem, ko so imele komplikacije zaradi nestrokovno opravljenega splava. Običajno sicer niso obsojene, a je izkušnja zanje zelo travmatična, pogosto pa se nato soočajo tudi z družbeno stigmo.

Javna razprava o tej problematiki se je začela letos, ko sta Brazilijo pretresle smrti 27-letne matere dveh otrok in 32-letne matere treh otrok, ki sta umrli po nelegalnem splavu. Vendar sta smrti povzročili še večji pritisk za implementiranje zakonodaje in zaprtje več nelegalnih klinik. S tem pa kriminalne tolpe dobijo še več priložnosti, da zaslužijo z nedovoljenimi in nestrokovnimi splavi, opozarja Gallijeva.

O pravici do splava in smo pisali tudi v Mladini - v Sloveniji je zaradi nestrokovno opravljenega splava ženska nazadnje umrla leta 1983. Pisali smo tudi o tem, da je Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi preprečevanja splava obsodilo Poljsko.