Hrvatje v drugi krog predsedniških volitev

Na hrvaških predsedniških volitvah, kjer so se za šefa države potegovali štirje kandidati, je trenutni hrvaški predsednik Ivo Josipović dobil podporo 38,55 odstotkov volivcev, kandidatka HDZ Kolinda Grabar Kitarović pa 37,09 odstotkov. Kandidata se bosta tako pomerila še v drugem krogu predsedniških volitev 11. januarja.

Kot tretji se je uvrstil tretji kandidat aktivistične skupine Živi zid Ivan Sinčić s 16,46 odstotka podpore volivcev, kot četrti pa kandidat desničarske koalicije Zveza za Hrvaško Milan Kujundžić s približno šestimi odstotki volivcev. Sinčić, sicer najmlajši kandidat, je največje presenečenje nedeljskih volitev, saj tako visoka uvrstitev ni bila pričakovana. Tudi sam je ocenil, da je njegov rezultat pravi čudež glede na to, da je nabral toliko glasov po le dveh tednih predvolilne kampanje.

Volilnih upravičencev na Hrvaškem je sicer nekaj manj kot 3,8 milijona, od tega se jih je volitev udeležilo nekaj več kot 1,7 milijona. Volilna udeležba je znašala malenkost manj kot 47 odstotkov, kar je več kot v prvem krogu prejšnjih predsedniških volitvah leta 2009.

Zadnje ankete, ki so jih mediji objavili deset dni pred volitvami, so kazale, da imata največ možnosti za petletni mandat na Pantovčaku Josipović in Grabar Kitarovićeva. Ob tem je kandidat SDP užival podporo 46,5 odstotka vprašanih, nekdanja hrvaška zunanja ministrica pa 34,9 odstotka. Najmlajšemu kandidatu, 25-letnem Sinčiću, bi predsedniški položaj zaupalo 9,2 odstotka vprašanih, zdravniku Kujundžiću pa 7,2 odstotka. Nekaj več kot dva odstotka anketiranih je bilo neodločenih.

Josipović je sicer svoj program Nova pot utemeljeval na ustavnih spremembah, ki naj bi postavile okvir za korenite reforme javne uprave in administrativno preoblikovanje države z namenom krepitve demokracije ter gospodarskega in trajnostnega razvoja Hrvaške. Nima sicer prepričljivega odgovora, zakaj tovrstnih sprememb političnega sistema ni sprožil že v svojem prvem mandatu. Grabar-Kitarovićeva nasprotuje kakršnim koli spremembam ustave. Njena negativna kampanja je bila usmerjena predvsem na povezanost Josipovića z vlado premierja Zorana Milanovića, ki jo imajo številni na Hrvaškem za najslabšo vlado od osamosvojitve države. A obenem se kandidatka težko izogiba bremenu svojega ministrskega položaja v prvem kabinetu Iva Sanaderja, ki je vodil dve najbolj skorumpirani hrvaški vladi. V programu Za boljšo Hrvaško je sicer izpostavljala svojo vlogo rešiteljice države iz gospodarske krize, čeprav je na tem področju ključna vloga vlade in ne predsednika.