Tamara Kajtazović

 |  Svet

Mrtvi nakupovalni centri

© architecturalafterlife.com

Upad gospodarstva je v kombinaciji z naraščajočim trendom spletnega nakupovanja in novimi oblikami urbanih nakupovalnih centrov pripeljal do propada na videz »neuničljivih« nakupovalnih centrov v ZDA. Nekateri sicer še vedno dobro uspevajo in se širijo, po drugi strani pa prihaja do mrtvih nakupovalnih centrov oz. centrov duhov – ki postajajo mesta duhov 21. stoletja.

Kot piše Nelson D. Schwartz v New York Timesu, je obiskal nakupovalni center Owings Mills in kljub božični glasbi, ki je odmevala po hodnikih in vonju piščanca, ki se je širil iz restavracije, ni bilo skoraj nič nakupovalcev. Večina trgovin v nakupovalnem centru, kjer so svoje izdelke prodajali H&M, Kay Jewelers in drugi, je bila namreč zapuščenih. Center čaka podobna usoda kot številne druge, ki jih arhitekti in nepremičninski strokovnjaki imenujejo »mrtva nakupovalna središča«. Nekoč je bil ta prostor nabito poln – za božič so bile pred vhodom vedno čakalne vrste, zdaj se trgovine zapirajo.

Nakupovalni center Owings Mills se je odprl leta 1986 in bil prenovljen 13 let kasneje – torej je razmeroma nov. Sredi 90. let prejšnjega stoletja so v ZDA zgradili 140 novih nakupovalnih centrov na leto – leta 2007 se je to ustavilo, to je bilo namreč prvo leto, ko ni bil v državi zgrajen noben nov nakupovalni center. Sedaj je to šlo korak dlje – centri se zapirajo, čeprav ne vsi zaradi ekonomskih razlogov.

Okrog 80 odstotkov nakupovalnih centrov v ZDA je »zdravih«, torej imajo praznih prostorov manj kot deset odstotkov. Vendar je bilo še leta 2006 takih centrov kar 94 odstotkov. Okrog petnajst odstotkov centrov ima deset do 40 odstotkov praznih prostorov. 3,4 odstotka ameriških nakupovalnih centrov pa ima več kot 40 odstotkov zapuščenih prostorov, kar je znak začetka propada.

»Osmrtnice« nakupovalnim centrom se sicer pojavljajo že od konca 90. let, vendar se še niso popolnoma uresničile. Razlike v dohodkovni neenakosti se večajo in nakupovalni centri z dragimi trgovinami uspevajo, medtem ko blagovne znamke za srednji in delavski razred propadajo, s tem pa tudi nakupovalni centri. Vendar so pri tem propadu tudi druge sile v igri. Strokovnjaki pravijo, da so za propad centrov krive spremenjene nakupovalne navade in spremembe v demografiji. »Ne dvomim, da bodo nekateri nakupovalni centri preživeli, ampak velik del naše družbe se jih je naveličal,« pravi Mark Hinshaw, arhitekt iz Seattla. Veliko nakupovalcev za propad trgovskih centrov krivi spletno nakupovanje, vendar strokovnjaki pravijo, da ta nima tako velikega vpliva. Manj kot deset odstotkov prodaje se zgodi na spletu in ta prodaja ne prizadene modnih verig in drugih trgovin, ki jih je moč navadno najti v nakupovalnih centrih. Glavni vzrok za propad nakupovalnih centrov je zasičenost s trgovinami v več predelih ZDA, je prepričan Christopher Zahas, nepremičninski ekonomist iz Portlanda.

Johnatan Glancey na BBC-ju piše, da so bili odveč nakupovalni centri kar zapuščeni, ker pa so bili zgrajeni zelo ambiciozno, jih je težko preoblikovati. Navsezadnje gre za ogromne »škatle« z velikimi prostori in kilometri mehaničnih in električnih napeljav in niso strukture, ki bi bile namenjene preoblikovanju. Nekateri Američani so namreč predlagali, da bi se jih preuredilo v kegljišča, prostore za sejme ali kazinoje.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.