Hrvaška izbira predsednika

Na Hrvaškem danes poteka drugi krog predsedniških volitev. Državljani se bodo lahko odločali med dosedanjim predsednikom Hrvaške Ivom Josipovićem in kandidatko najbolj vplivne hrvaške opozicijske stranke HDZ Kolinde Grabar Kitarović. Gre za šeste predsedniške volitve od razglasitve neodvisnosti države leta 1991, po raziskavah javnega mnenja pa je razlika med podporo obema kandidatoma zelo majhna. Volišča se bodo zaprla danes po sedmi uri zvečer, kmalu zatem pa bodo znani tudi rezultati vzporednih volitev. Volilno pravico ima 3,8 milijona hrvaških volivcev.

Med predvolilno kampanjo sta kandidata drug o drugem izrekla tudi vrsto zelo ostrih besed, oba pa sta se zavzemala za Hrvaško brez delitev. Grabar Kitarović je zahtevala, da se "prenehajo delitve" in napovedala obnovo enotnosti naroda iz devetdesetih let, Josipović pa trdi, da želi biti predsednik vseh državljanov. Josipović napoveduje, da je pripravljen za zmago, "Hrvaška pa za novo obdobje politike" in je prepričan, da bo njegova zmaga pomenila konec dolge politične blokade in krize in da bo to zmaga tolerantne in demokratične Hrvaške. Če pa bi zmagala Grabar Kitarović, ki je bila v preteklosti že zunanja ministrica Hrvaške, potem bi s tem Hrvaška dobila prvo predsednico v svoji zgodovini.

Dosedanji predsednik Josipović je imel sicer vse do prvega kroga volitev po napovedih javnomnenjskih raziskav prednost pred tekmico, vendar pa je nato prvi krog volitev pokazal, da je Grabar Kitarovićeva dobila skoraj enako število glasov kot Josipović – razlika med obema je bila samo 1,24 odstotka. Analitiki, ki so spremljali njuna soočenja v zadnjem času, pa so si bili enotni, da se je na njih bolje odrezala Kitarović. Josipovićeva težava je tudi v tem, da ga večina vidi kot kandidata SDP, vladajoče stranke, ki pa izgublja popularnost zaradi svojih potez ter posledic gospodarske krize, v katerih se je znašla Hrvaška.

Kolinda Grabar Kitarović obljublja tudi nekoliko drugačno politiko Hrvaške do sosednjih držav. Kljub različnim izjavam hrvaških politikov pred vstopom v EU, da ne bodo povezovali vstopa v EU z izpolnjevanjem določenih bilateralnih pogojev, je Grabar Kitarović že napovedala, da bi ona pogojila predvsem vstop Srbije v EU ter da bi vstop povezala z reševanjem vprašanja izginulih v vojni, kar je sicer dvorezna tema, saj tudi v Srbiji še vedno čakajo na ukrepe Hrvaške, s katerimi bi se pričelo reševati vprašanje beguncev iz Hrvaške in kaznovati odgovorni za zločine. Po razsodbi Haaškega sodišča (ICTY) so bili namreč Gotovina in drugi generali razglašeni za nedolžne, za storjene zločine nad civilnim prebivalstvom v operaciji "Nevihta" pa nato ni bil pravnomočno obsojen niti eden od storilcev. Kitarovićeva se za razliko od Josipovića tudi ne zavzema za spremembe ustave, ker je prepričana, da so temelji Hrvaške "trdni in neuničljivi", ker so bili ukoreninjeni v domovinski vojni. Nasprotja med obema so se nazorno videla že ob prvem soočenju na televiziji in drugih javnih nastopih strankarskih veljakov obeh največjih hrvaških strank.

»Edino, s čimer se lahko pohvali Josipović, je komponiranje glasbe,« je dejal vodja HDZ Tomislav Karamarko, istočasno pa so iz HDZ-ja Josipovića označili kot "lignja". »Če želite gospodarsko rast, socialno stabilnost in močno Hrvaško, potem glasujte zame,« je dejala Grabar Kitarović. Po drugi strani pa jo je Josipović obtožili, da je bila »članica najbolj korumpirane vlade, ki je Hrvaško okradla za skoraj 12 milijard evrov«. »Dovolj zgovorno je, da so zaporniki iz Remetinca mene dali na zadnje, mojo protikandidatko pa na prvo mesto,« je dejal Josipović. Na podoben način je Nenad Stazić (SDP) izjavil, da je Kitarovićeva po prihodu na oblast "kradla in šla po stopinjah Ive Sanaderja". Oba kandidata sta se v drugem delu kampanje trudila pridobiti predvsem glasove izpadlega kandidata Ivana Sinčića, ki je s svežimi idejami dosegel nepričakovano velik uspeh že v prvem krogu predsedniških volitev. Kolinda Grabar Kitarović je podprla nekatere njegove ideje. »Zavzemam se za moratorij zaplembe lastnine nezaposlenih, potrebno pa je razmisliti tudi o tem, da bi upokojencem odpisali njihove dolgove,« je dejala kandidatka za predsednico Hrvaške.

Glede mednarodnih tem so bili v ospredju predvsem nerešeni mejni problemi Hrvaške s sosedi. Josipović je dejal, da je v skladu s katastrom del Hrvaškega ozemlja tudi na drugi strani Donave in da bi v primeru, če se spor s Srbijo ne bo mogel rešiti drugače, potrebno odločiti za postopek pred Meddržavnim sodiščem v Haagu. Enako je predlagal za spore z BiH in s Črno goro. Glede sporazuma z BiH glede polotoka Kleka je opozoril, da ta sporazum med pokojnima predsednikoma Hrvaške Tuđmanom in BiH Izetbegovićem ni bil ratificiran v hrvaškem parlamentu in ga je ocenil kot slabega za Hrvaško, zaradi česar bi tudi ta spor predal Meddržavnemu sodišču. O meji s Črno goro je dejal, da obstaja začasni sporazum, ki Prevlako prepušča Hrvaški, spor pa ostaja odprt o tem, kako določiti mejno črto, ki deli zaliv Boke Kotorske. Kitarovićva se prav tako zavzema za reševanje sporov pred Meddržavnim sodiščem, glede zaliva Boke Kotorske pa meni, da bi morala biti mejna črta na sredini, tako da bi se tudi raziskovanja naftnih ležišč "izvajala znotraj hrvaškega ozemlja".