Nesmrtna laž

V zadnjem času samo še Rusija, ki je bila označena za glavnega krivca za sestrelitev malezijskega letala nad Ukrajino, zahteva čimprejšnje razkritje rezultatov preiskave. Vse jasneje je tudi - zakaj.

Medtem ko večina svetovne javnosti spremlja reševanje ostankov malezijskega letala - tretjega v zadnjem času - ki je strmoglavilo v morje, ista večina pozablja na iskanje resnice o prvih dveh. Z usodo tistega, ki je bilo sestreljeno nad Ukrajino - gre za znani let MH17 - se sicer ukvarja posebna preiskovalna skupina, vendar o rezultatih kljub večmesečni preiskavi še vedno ni ne duha in ne sluha. Zanimivo je, da na nujnost čim hitrejše preiskave opozarja tista država, ki je bila v medijih prikazana kot najbolj odgovorna za sestrelitev - Rusija. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nedavno dejal, da je zahod, kot je videti, »pozabil na preiskavo tragedije malezijskega letala«, ki je bilo julija lani zrušeno nad vzhodno Ukrajino. Lavrov je poudaril, da si Moskva želi razkritja vsaj delnih rezultatov preiskave. »Zahod je Rusiji uvedel sankcije prav zaradi katastrofe letala MH17,« je dejal Lavrov. Svetovni mediji so bili v tistem času polni člankov o tem, kako naj bi letalo zrušil uporniški protiletalski sistem BUK.

Čeprav vzroki za strmoglavljenje malezijskega Boeinga 777 nad Ukrajino še vedno niso odkriti in do trenutka, ko bo vzroke odkrila mednarodna preiskava, ne bo mogoče zanesljivo vedeti, kaj se je sploh zgodilo, se je med ukrajinsko vlado in ruskimi uporniki nato začela informacijska vojna, v kateri sta obe strani druga drugo obtoževali za sestrelitev. Rusija je zahodne države obtoževala, da so sestrelitev izkoristile za uvedbo sankcij. V ruskih virih je bilo mogoče prebrati, da je bilo na območju Donecka v času preleta malezijskega letala 27 ukrajinskih sistemov BUK, ki bi lahko sestrelili letalo in da so ukrajinski radarji po podatkih ruskega obrambnega ministrstva spremljali malezijsko letalo, ki mu je bila smer tudi deloma spremenjena (da je letelo točno nad nevarnim območjem). Namestnik ruskega obrambnega ministra je Ukrajini postavil tudi deset javnih vprašanj, med katerimi se eno nanaša na spremembo smeri preleta letala, ki naj bi na zahtevo ukrajinske kontrole preletov letelo niže in točno čez območje spopadov ter v spremstvu ukrajinskih vojaških letal.

Ukrajinska vlada pa je hkrati objavila posnetke pogovora med uporniki, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so bili po sestrelitvi prepričani, da so zadeli vojaško letalo in da so bili presenečeni nad padcem ostankov civilnega letala. Po podatkih ameriške diplomacije in ukrajinske vlade naj bi samo dan pred sestrelitvijo malezijskega letala iz Rusije v Ukrajino prišli tudi trije sistemi BUK, enega od njih pa naj bi videl tudi dopisnik AP-ja. Ukrajinska vlada je zatrdila, da ima posnetke treh BUK-ov, od tega enega brez rakete – ki so se 18. julija znova vrnili v Rusijo. Verodostojnost teh navedb in posnetka pogovora med dvema upornikoma, ki naj bi se pogovarjala o sestrelitvi malezijskega letala, sicer ni bilo mogoče neodvisno potrditi, na spletu pa so se kmalu zatem pojavile tudi analize, ki so opozorile na dejstvo, da gre morda za »zmontiran« posnetek, ki se nanaša na sestrelitev transportnega Antonova dan pred padcem malezijskega letala, kar posredno kaže tudi čas prve objave na kanalu YouTube.

Tako pa še danes ni jasno, kako je do sestrelitve letala prišlo. Res pa je, da so se do sestrelitve letala evropske države upirale uvedbi sankcij Rusiji, takoj zatem pa so pod ameriškim pritiskom popustile. Danes, ko je svet soočen z novim valom terorističnih napadov v Franciji, pa se zdi, kakor da samo še Sergej Lavrov opozarja, da so »naši zahodni kolegi popolnoma pozabili na ta problem«.

Zakaj je v evropskih državah manj navdušenja nad odkrivanjem resnice o uničenju malezijskega potniškega letala na Ukrajino, kaže tudi primerjava dveh izjav, ki jih je večina zahodnih »mainstream« medijev pozabila postaviti na isto medijsko tehtnico. Ob zrušenju letala je namreč ameriški državni sekretar John Kerry za časnik The Australian 13. avgusta lani dejal naslednje: »Videli smo izstrelitev. Videli smo sled, videli smo zadetek. Videli smo, kako je letalo izginilo z radarskih zaslonov. Zato ni nobene skrivnosti v zvezi s tem, od kod je to prišlo in od kje je prišlo do orožje.«

Fred Westerbeke, vrhovni nizozemski državni tožilec in koordinator kriminalistov in preiskovalcev malezijskega letala pa je za nizozemski radio NRC 19. decembra dejal naslednje: »Ne obstajajo satelitski posnetki sestrelitve poleta MH17 17. julija nad Ukrajino. Glede tega je neko nerazumevanje. Ni nobenih satelitskih posnetkov v smislu filma, da bi lahko videli, kako gre raketa skozi zrak. Ni nobenega trdnega dokaza s strani obveščevalnih služb, ki bi lahko odgovorile na ta vprašanja.« Vodja preiskovalcev torej ne trdi, da on sam nima takšnih slik, pač pa da takšne slike preprosto ne obstajajo in da ni »prepričljivega dokaza« za kaj takega. Kaj je potemtakem videl ameriški zunanji minister John Kerry?

Vsa zgodba o ruski sestrelitvi malezijskega letala je zato postavljena na zelo trhle temelje, še posebej, če se spomnimo, kako je Kerryev predhodnik Powell z lažnimi argumenti na zasedanju Varnostnega sveta OZN opravičeval načrtovani napad na Irak. Iz tega se je dobro ponorčeval bloger Max wan den Werf, ki je analiziral neprepričljive posnetke o domnevnih sledovih izstrelitve rakete BUK iz področja pod nadzorom upornikov. Pri tem se je ponorčeval tako iz ruske kot iz ukrajinske propagande in na koncu navedel še posebej primeren citat Marka Twaina: »Zgodovina naše rase in izkušnja vsakega od nas kaže, da resnice ni težko ubiti in da je dobro povedana laž nesmrtna.«