Univerza brez študentov

Prejšnji teden je ministrica za izobraževanje dr. Stanka Setnikar Cankar povedala, da zaradi varčevanja zmanjšuje državno financiranje Evro-sredozemske univerze s 388 na 200 tisoč evrov letno. Od leta 2007 je Slovenija za EMUNI namenila skoraj štiri milijone evrov in »vsa ta sredstva so šla za delovanje same institucije, brez da bi bil vpisan en sam študent«, je dejala ministrica. Ustanovi je dala do oktobra čas, da vpiše prve študente – v tem primeru »bo Slovenija še naprej pripravljena financirati to dejavnost«.

Za Evro-sredozemsko univerzo si je od leta 2005 prizadeval predvsem profesor pomorskega prava dr. Marko Pavliha. Zamislil si jo je kot »kakovostno valilnico novih intelektualcev, ki bodo vešči medkulturnega dialoga v evro-sredozemskem prostoru«. Skupaj z drugimi je zbral zelo široko podporo v obalnih občinah, največjih slovenskih podjetjih ter tudi v vladi, ki jo je takrat obvladovala SDS. Slovenija ni bila edina, ki si je želela sedež takšne univerze, in ko je po treh letih truda premagala druge tekmice, je bil to zmagoslaven trenutek. Na ustanovitev univerze je prišel vrh Evropske unije, Arabske unije, pa tudi voditelji številnih sredozemskih držav. EMUNI je bila eden glavnih slovenskih zunanjepolitičnih projektov in ministrstvo za zunanje zadeve ga kot takega obravnava še danes.

Po ustanovitvi EMUNI v Sloveniji nikoli ni imela prave politične podpore, pravi član upravnega odbora dr. Oto Luthar. Na svetu verjetno ni državne univerze, ki bi bila postavljena z zgolj štirimi milijoni evrov državnega denarja. Sedež univerze, za katerega si je Slovenija tako prizadevala, je v četrtem nadstropju portoroškega dijaškega doma. To so edini prostori, ki jih ima univerza. Za 1324 evrov na mesec jih najema od ministrstva za izobraževanje.

S prvim predsednikom univerza ni imela sreče. Kako je Maltežan dr. Joseph Mifsud sploh prišel na ta položaj, nismo uspeli ugotoviti. »Zanj se je zelo zavzemala neka uslužbenka na ministrstvu za šolstvo, a se njenega imena ne spomnim,« pravi Pavliha, ki sicer nikoli ni bil v vodstvenih organih fakultete. Mifsud je odstopil leta 2012, leto dni pozneje pa je malteški časnik Times of Malta poročal, da EMUNI od njega zahteva 39 tisoč evrov zaradi neupravičenih povračil stroškov ter nepravilnosti pri primopredaji poslov. Na mestu predsednika sta ga nasledila vršilca dolžnosti, od februarja lani pa EMUNI vodi egiptovski profesor medicine Elzoheiry Abdelhamid Hussein Talaat, ki pravi, da o očitkih zoper Mifsuda ne ve nič. Je pa povedal, da bo univerza prve magistrske študente vpisala že do konca tega tedna. »Morda so prej predvsem gradili ugled univerze, izvajanje lastnih programov pa sem kot prioriteto postavil šele jaz,« pravi. Ni res, da je šel ves denar doslej za »delovanje institucije«. Izvedli so številne poletne šole, konference in druge prireditve.

Slovenska vlada se mora odločiti. Če z EMUNI ne misli resno, je vsak evro zanjo preveč in iskati bo morala izgovore, ki jih bo navedla mednarodnim parterjem kot razloge, zakaj projekta ni bila sposobna izvesti. Če pa vlada želi, da EMUNI postane resna univerza, bo morala zanjo najti precej več denarja in vsestranske podpore.