Igor Mekina

 |  Svet

Varufakisov usodni sredinec

© Profimedia

Grški finančni minister Janis Varufakis se je po fotografiranju v svojem razkošnem stanovanju za Paris Match zapletel v še en medijski škandal. Predvsem nemški mediji ga obtožujejo, da je »pokazal sredinec Nemčiji« ter zahtevajo njegovo »glavo«. Za vse skupaj je kriv posnetek tedaj samo profesorja Janisa Varufakisa iz Zagreba maja leta 2013, ko se je na alternativnem festivalu pred kamerami razgovoril o tem, kako bi on rešil grško finančno krizo. Najbolj zanimiv del je, ko Varufakis reče: »Moj predlog je bil, da bi Grčija morala preprosto razglasiti, da je bankrotirala, enako kot Argentina, znotraj evra januarja leta 2010, in pokazati prst Nemčiji ter povedati: 'No, sedaj pa lahko sami rešite svoje probleme.'« 

Nemški TV voditelj Jan Böhmermann je sedaj sicer dejal, da je posnetek Varufakisovega kazanja sredinca montaža, ki so jo pripravili s TV ekipo, a informacija še ni potrjena (posodobljeno 19. 3. 2015).

Čeprav je sedanji grški finančni minister s svojim predavanjem in s tem stavkom povedal samo nekaj preprostih in nespornih dejstev, ki kažejo predvsem na to, da je problem z dolgovi v evro območju nastal tudi zaradi za Nemčijo nadvse ugodnih nizkih obrestnih mer in nezmožnosti držav, da se uprejo prilivu poceni kapitala, je osnovna težava tega posnetka seveda predvsem v »srednjem prstu«, ki ima menda že od časov grškega filozofa Diogena tudi v Evropi zelo jasen in nedvoumen pomen. Grški minister je kritike poskušal neuspešno utišati s trditvijo, da je bil posnetek »predrugačen« in da takšne kretnje ni naredil, vendar je po analizi več strokovnjakov, ki so potrdili avtentičnost posnetka, svojo izjavo omilil tako, da je dejal, da je menil le to, da so njegove besede iztrgali iz konteksta ter da s srednjim prstom ni mislil na Nemčijo, pač pa vlado v Berlinu. Organizatorji konference v Zagrebu in v njenem imenu Srečko Horvat so potrdili, da je Janis Varufakis kritiko usmeril zoper nemško vlado, ki je »glavni predstavnik katastrofalne politike varčevanja« in ne zoper nemško ljudstvo. Nemški časniki so se medtem že razpisali o aferi »Fingergate« ter zahtevali nemški odgovor zaradi poteze grškega finančnega ministra. Vendar pa vsa medijska pozornost zaradi novega grškega finančnega ministra v Nemčiji ni nujno negativna. Pred mesecem dni je na primer nemški satirik Jan Böhmermann naredil zabavno pesem »V za Varoufakisa«, v kateri se je ponorčeval iz strahu svojega naroda zaradi zelo »seksi« ekonomista, ki ne nosi kravat, ima pa rad usnjene jopiče in motorje.

Medtem pa tudi Nemce mineva potrpljenje. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja 52 odstotkov vprašanih v Nemčiji meni, da Grčija ne bi smela ostati v območju evra. Pred mesecem dni je bilo tistih, ki so bili takšnega prepričanja, le 41 odstotkov. Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je na enem od zadnjih srečanj svoje stranke CDU celo dejal, da »nihče od tistih, s katerimi se pogovarja, ne vidi, kako naj bi grški pristop lahko deloval« ter da sedaj Grčija lahko obveznice »prodaja samo v Grčiji, saj tuji investitorji niso pripravljeni vlagati«, kar pomeni, da je »bilo zaupanje znova uničeno«. V pogovoru za avstrijski Standard pa je nemški minister dejal, da je vprašanje nemških dolgov za škodo v drugi svetovni vojni »rešeno že pred mnogimi leti« - čeprav se koalicijska SDP s tem ne strinja in priznava, da bi Nemčija morala urediti vprašanje medvojnih odškodnin zaradi grozovitosti nacističnega režima.

Grški časnik Agora pa je zapisal, da je ob robu zasedanja evroskupine prišlo tudi do zanimive izmenjave mnenj med grškim in nemškim finančnim ministrom. Grški minister naj bi dejal, da želi Grčija izpolniti svoje obveznosti, nemški pa naj bi nato odgovoril, da mora grški program najprej dobiti svojo peto oceno s strani »institucij«, do tedaj pa Atene ne morejo dobiti nobenega novega denarja. Ko mu je Varufakis odgovoril, da se »to ne more zgoditi« in da so se v evroskupini »dogovorili nekaj drugega«, je Wolfgang Schaüble dejal, da so »v tem primeru različne možnosti« in da lahko Grčija »na primer zapusti območje evra, če to želi« ter da ji bo Nemčija »pomagala v tem procesu.« Varufakis je nato dejal, da v Nemčiji dobro vedo, da »to ni naša izbira«.

Čas za iskanje rešitev za grške probleme pa se vse hitreje izteka. Evropska centralna banka po novem denarne transakcije evrov v smeri Aten odobrava samo še za teden dni vnaprej (prej 14 dni), denar iz grških bank pa še naprej hitro kopni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.